Search form

2 Mojzes 2

2. Bog pokliče Mojzesa

Mojzesovo rojstvo

1Neki mož iz Levijevega rodu je šel in se oženil z Levijevo hčerjo. 2Žena je spočela in rodila sina. Ko je videla, da je lep, ga je skrivala tri mesece. 3Ko ga pa ni mogla dalje skrivati, je vzela zanj pletenico iz papirusovega ličja, jo zamazala z asfaltom in s smolo, položila vanjo dečka in jo postavila v ločje kraj Nila. 4Njegova sestra pa se je ustopila od daleč, da bi videla, kaj se bo z njim zgodilo.

5Tedaj je prišla faraonova hči, da bi se kopala v Nilu. Njene dekle pa so hodile ob Nilu. Zagledala je pletenico sredi ločja in poslala svojo deklo, da bi jo prinesla. 6Ko jo je odprla, je zagledala otroka, in glej, jokajoč deček je bil. Zasmilil se ji je in je dejala: »To je kateri izmed hebrejskih otrok!« 7Nato je rekla njegova sestra faraonovi hčeri: »Ali naj grem in ti pokličem doječo ženo izmed Hebrejk, da ti bo otroka dojila?« 8Faraonova hči je odgovorila: »Pojdi!« In deklica je šla in poklicala otrokovo mater. 9Tej je faraonova hči rekla: »Vzemi tega otroka in mi ga hrani in jaz ti bom dala za to plačilo!« Žena je otroka vzela in ga dojila. 10Ko pa je otrok dorastel, ga je pripeljala faraonovi hčeri. Vzela ga je za sina in imenovala Mojzes, rekla je namreč: »Iz vode sem ga potegnila.«

Prvi neodgovorni Mojzesov nastop

11V tem času, ko je bil Mojzes dorastel, je šel k svojim bratom in videl njih težka dela. Tedaj je videl, da je Egipčan tepel Hebrejca, enega izmed njegovih bratov. 12Ko se je ozrl sem in tja in videl, da ni nikogar, je Egipčana ubil in ga zakopal v pesek. 13Ko je šel drugi dan spet ven, glej, sta se prepirala dva Hebrejca. Rekel je tistemu, ki je delal krivico: »Zakaj tepeš svojega bližnjega?« 14Odgovoril je: »Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika med nama? Ali me misliš ubiti, kakor si ubil Egipčana?« Mojzes se je prestrašil in dejal: »Resnično, stvar se je zvedela.«

Mojzes zbeži v madiansko deželo

15Faraon je to zvedel in hotel Mojzesa usmrtiti. Mojzes pa je zbežal izpred faraonovega obličja in se ustavil v madianski deželi. Usedel se je pri nekem studencu.

16Madianski duhovnik pa je imel sedem hčera. Prišle so zajemat vodo in polnit korita, da bi napojile očetovo drobnico. 17Tedaj so prišli pastirji in jih odgnali. Mojzes pa je vstal, se zanje zavzel in napojil njih drobnico. 18Ko so prišle k očetu Raguelu, je rekel: »Zakaj ste prišle danes tako hitro?« 19Odgovorile so: »Neki Egipčan nas je rešil iz rok pastirjev; tudi vodo nam je pridno zajemal in napojil drobnico.« 20Tedaj je hčeram dejal: »Kje je? Zakaj ste vendar moža pustile? Pokličite ga, da bo jedel kruh!« 21Mojzes pa se je odločil bivati pri tem možu. In dal je Mojzesu svojo hčer Seforo. 22Ko je porodila sina, mu je dal ime Gersam; rekel je namreč: »Tujec sem v tuji deželi.«

Bog se spomni Izraela

23Med tem dolgim časom je umrl egiptovski kralj. Izraelovi sinovi pa so vzdihovali zaradi tlake in vpili. Njih klic za pomoč je od tlake segal do Boga 24in Bog je slišal njih zdihovanje. Tedaj se je Bog spomnil svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom. 25Bog se je ozrl na Izraelove sinove in Bog se je zavzel zanje.

Ekumenska izdaja

© 1974 Združene svetopisemske družbe, © 1974 United Bible Societies

More Info | Version Index