Search form

1 Mojzes 2

1Tako sta bila dovršena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. 2Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je naredil; sedmi dan pa počival po vsem svojem delu, ki ga je naredil. 3In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival po vsem svojem delu, ki ga je ustvaril in naredil.

4aTo je postanek neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena.

Drugo poročilo o stvarjenju. Prvi človek v raju

4bTakrat, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo, 5še ni bilo nobenega poljskega bilja na zemlji in nobeno poljsko zelišče še ni poganjalo; zakaj Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni bilo človeka, ki bi bil polje obdeloval, 6le vlaga je vstajala iz zemlje in namakala vso površino polja. 7Tedaj je naredil Gospod Bog človeka iz prahu zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha. Tako je postal človek živo bitje.

8Potem je Gospod Bog zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in postavil tja človeka, katerega je bil naredil. 9In Gospod Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno drevo, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta ter drevo spoznanja dobrega in hudega. 10In reka je tekla iz Edena, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri veletoke. 11Ime prvemu je Fison; ta obteka vso deželo Hevilat, kjer je zlato; 12in zlato te dežele je dobro; tam je bdelij in kamen oniks. 13Drugi reki je ime Gehon; ta obteka vso deželo Kuš. 14Tretji reki je ime Tigris; ta teče vzhodno od Asurja. Četrta reka pa je Evfrat.

15Vzel je torej Gospod Bog človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval. 16In Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: »Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; 17od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti.«

18Tedaj je rekel Gospod Bog: »Ni dobro človeku samemu biti; naredim naj mu pomočnico, njemu primerno.« 19Gospod Bog je torej naredil iz zemlje vse živali polja in vse ptice neba in jih privedel k človeku, da bi videl, kako jih bo imenoval, in da bi vsakršno živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek. 20In človek je dal imena vsej živini in vsem pticam neba in vsem živalim polja; a za človeka se ni našla pomočnica, njemu primerna. 21Nato je poslal Gospod Bog človeku trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto. 22In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo privedel k človeku.

23Tedaj je rekel človek:

»To je zdaj kost iz mojih kosti

in meso iz mojega mesa;

ta se bo imenovala možinja;

kajti iz moža je vzeta.

24Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo.«

25Bila sta pa oba naga, človek in njegova žena, a ju ni bilo sram.

Ekumenska izdaja

© 1974 Združene svetopisemske družbe, © 1974 United Bible Societies

More Info | Version Index