Search form

1 Mojzes 49

Jakobov preroški blagoslov

1Tedaj je poklical Jakob svoje sinove in rekel:

»Zberite se, da vam naznanim

vašo usodo v dnevih prihodnjih!

2Zberite se in poslušajte, sinovi Jakobovi;

poslušajte Izraela, svojega očeta!

3Ruben, moj prvorojenec si ti,

moja moč in prvina moje moške sile,

odličen v dostojanstvu in odličen v oblasti.

4Vzkipel si kakor voda, ne boš imel prvenstva,

ker stopil si na ležišče svojega očeta;

takrat si ga oskrunil.

V mojo posteljo si stopil!

5Simeon in Levi sta brata,

njuna meča sta orodje nasilja.

6V njun posvet naj ne hodi moja duša,

z njunim zborom naj se ne druži moje srce;

kajti v svoji jezi sta ubila može,

v svoji razuzdanosti ohromila vole.

7Prekleta bodi njuna jeza, ker je bila silna,

in njuna togota, ker je bila trda.

Razdelil ju bom v Jakobu

in ju razkropil v Izraelu.

8Juda, tebe bodo hvalili tvoji bratje.

Tvoja roka bo na tilniku tvojih sovražnikov,

priklanjali se ti bodo sinovi tvojega očeta.

9Mlad lev je Juda:

od plena, moj sin, si se povzdignil!

Sklonil se je, ulegel se kakor lev

in kakor levinja, kdo ga bo zdražil?

10Ne bo vzeto žezlo od Juda,

ne vladarska palica izmed njegovih nog,

dokler ne pride tisti, ki mu gre,

in njemu bodo narodi pokorni.

11Za trto bo privezoval svojega osliča

in za žlahtno trto mladiča svoje oslice;

v vinu bo pral svojo obleko

in v krvi grozdja svoje oblačilo.

12Iskré se mu oči od vina

in zobje so beli od mleka.

13Zabulon prebiva ob morski obali,

in sicer ob ladijskem pristanišču,

njegova stran se naslanja na Sidon.

14Isahar je koščen osel,

ki leži med ograjami.

15Ker je videl, da je mir dober

in dežela prijetna,

je pripognil tilnik, da nosi tovore

in postane tlačan.

16Dan bo sodil svoje ljudstvo

kakor eden izmed Izraelovih rodov;

17Dan bo kot kača ob potu,

gad ob stezi,

ki piči konja v peto,

da njegov jezdec vznak pade.

18Na tvojo pomoč upam, o Gospod!

19Gad, bojne čete pritiskajo nadenj,

a on jih pritiska na pete.

20Aser ima hrane v izobilju,

on daje kraljevske slaščice.

21Neftali je spuščena košuta,

zna govoriti v lepih besedah.

22Jožef je mlado rodovitno drevo,

mlado rodovitno drevo ob studencu;

njegove veje se vzpenjajo čez zidovje.

23Pa dražijo ga in obstreljujejo

in preganjajo lokostrelci.

24Toda trden ostane njegov lok

in gibčni njegovi lakti in roke

po moči Mogočnega Jakobovega,

od tam, kjer je pastir, Skala Izraela,

25po Bogu tvojega očeta, ki naj ti pomaga,

in po Vsemogočnem, ki naj te blagoslavlja

z blagoslovi neba od zgoraj,

z blagoslovi brezna od spodaj,

z blagoslovi prsi in materinega telesa!

26Blagoslovi za tvojega očeta so presegli

blagoslove vekovitih gora,

lepoto vekovečnih hribov:

naj bodo na Jožefovi glavi,

na temenu kneza med njegovimi brati.

27Benjamin je zgrabljiv volk;

zjutraj uživa rop

in na večer deli plen.«

28Vsi ti so Izraelovi dvanajsteri rodovi; in to je, kar jim je govoril njihov oče. In blagoslovil jih je, vsakega je blagoslovil z njemu primernim blagoslovom.

Jakobova smrt in njegov pokop

29Potem jim je naročil: »Jaz se pridružujem svojemu ljudstvu; pokopljite me pri mojih očetih, v votlini, ki je na polju Hetejca Efrona; 30v votlini, ki je na polju Makpeli, nasproti Mambri, v kanaanski deželi, na zemljišču, ki ga je Abraham kupil od Hetejca Efrona za grobišče! 31Tam so pokopali Abrahama in njegovo ženo Saro, tam so pokopali Izaka in njegovo ženo Rebeko in tam sem pokopal Lijo.« 32To je polje z votlino, ki je bilo pridobljeno od Hetejcev.

33Ko je Jakob nehal dajati naročila svojim sinovom, je dejal svoje noge nazaj na posteljo. Potem je umrl in bil pridružen svojemu ljudstvu.

Ekumenska izdaja

© 1974 Združene svetopisemske družbe, © 1974 United Bible Societies

More Info | Version Index