Search form

1 Mojzes 9

Bog sklene z Noetom zavezo

1Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove ter jim rekel: »Rodite in množite se ter napolnite zemljo! 2Strah in trepet pred vami naj navdaja vse živali na zemlji in vse ptice pod nebom, vse, kar se giblje na zemlji, in vse ribe v morju: vse je izročeno vaši oblasti. 3Vse, kar se giblje, kar živi, naj vam bo za živež; vse to vam dam kakor zeleno zelišče. 4Samo mesa z oživljajočo krvjo ne jejte! 5Tudi za vašo kri, ki daje življenje, bom terjal zadoščenje; terjal ga bom od vsake živali, tudi od človeka: od slehernega, celo od njegovega brata bom terjal zadoščenje za življenje človekovo.

6Kdor koli prelije človeško kri,

se bo po človeku prelila njegova kri;

kajti po božji podobi

je Bog naredil človeka.

7Vi pa rodite in množite se, razširjajte se na zemlji in ji gospodujte!«

8Potem je rekel Noetu in njegovim sinovom z njim: 9»Glejte, sklenem zavezo z vami in z vašim zarodom za vami 10in z vsemi živimi bitji, ki so pri vas: s pticami, z živino in z vso zverino na zemlji, ki je pri vas, sploh z vsemi živalmi na zemlji, ki so izšle iz ladje. 11Sklenem zavezo z vami: nobeno živo bitje ne bo več pokončano z vodami potopa in ne bo več potopa, da bi uničil zemljo.«

12In Bog je govoril: »To naj bo znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vami in vsakim živim bitjem, ki je pri vas, za vse prihodnje rodove. 13Svojo mavrico postavim v oblake in bo v znamenje zaveze med menoj in zemljo. 14Ko zberem oblake nad zemljo in se prikaže mavrica v oblakih, 15tedaj se bom spomnil svoje zaveze, ki je med menoj in vami in slehernim živim bitjem vsakršne vrste, in ne bo več vode za potop, da bi pokončal vsa živa bitja. 16Ko bo mavrica v oblakih, jo bom pogledal, da se spomnim večne zaveze, ki je med Bogom in slehernim živim bitjem vsakršne vrste, ki je na zemlji.«

17Bog je torej rekel Noetu: »To je znamenje zaveze, ki sem jo sklenil med seboj in vsemi živimi bitji, ki so na zemlji.«

3. Od Noeta do Abrahama

Noetov blagoslov in prekletstvo

18Noetovi sinovi, ki so prišli iz ladje, so bili: Sem, Kam in Jafet; Kam pa je bil oče Kanaanov. 19Ti trije so bili Noetovi sinovi in po njih se je obljudila vsa zemlja.

20Noe je začel obdelovati zemljo in je zasadil vinograd. 21Ko pa je pil vino, se je upijanil in razgalil sredi svojega šotora. 22Kam, oče Kanaanov, je videl nagoto svojega očeta in to povedal bratoma zunaj. 23Sem in Jafet pa sta vzela plašč, ga dala na svoje rame ter navzad gredoč pokrila nagoto svojega očeta, tako da je bil njun obraz proč obrnjen in da nagote svojega očeta nista videla. 24Ko pa se je Noe od vina streznil in zvedel, kaj mu je storil njegov najmlajši sin, 25je rekel:

»Preklet bodi Kanaan!

Bodi hlapec hlapcev bratoma!«

26Potem je rekel:

»Hvaljen Gospod, Bog Semov!

Kanaan mu bodi hlapec!

27Razširi naj Bog Jafeta;

naj prebiva v Semovih šotorih.

Kanaan mu bodi hlapec!«

28Noe je živel po potopu še tristo petdeset let. 29In vseh dni Noetovih je bilo devetsto petdeset let, potem je umrl.

Ekumenska izdaja

© 1974 Združene svetopisemske družbe, © 1974 United Bible Societies

More Info | Version Index