Search form

5 Mojzes 1

Prvi Mojzesov govor

1To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu onstran Jordana v puščavi, v Arábi, nasproti Sufu, med Paránom in Tofelom, Labánom, Hacerótom in Di Zahábom, 2enajst dni hoda je od Horeba do Kadeš Barnée po poti h gorovju Seír. 3In v štiridesetem letu, prvi dan enajstega meseca, je Mojzes govoril Izraelovim sinovom vse, kakor mu je bil Gospod zanje zapovedal. 4Potem ko je Mojzes premagal amoréjskega kralja Sihóna, ki je prebival v Hešbónu, in bašánskega kralja Oga, ki je prebival v Aštarótu v+ Edréiju, 5je onstran Jordana v moábski deželi začel razlagati to postavo in rekel:

Ukaz za odhod

6Gospod, naš Bog, nam je govoril na Horebu in rekel: »Dolgo se že zadržujete na tej gori. 7Obrnite se in se odpravite in pojdite k pogorju Amoréjcev in k vsem njihovim sosedom v Arábi, na gorovju, v Šéfeli, v Negebu in ob morski obali, v deželo Kánaancev in k Libanonu do velike reke, reke Evfrat. 8Glejte, pred vas postavljam deželo; pojdite in vzemite v last deželo, za katero je Gospod prisegel+ vašim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jo bo dal njim in za njimi njihovim potomcem.«

Mojzes postavi sodnike

(2 Mz 18,13–27)

9Takrat sem vam rekel: »Sam vas ne morem nositi. 10Gospod, vaš Bog, vas je namnožil in glej, danes vas je toliko kot zvezd na nebu. 11Gospod, Bog vaših očetov, naj vas še tisočkrat pomnoži in blagoslovi, kakor vam je govoril. 12A kako naj sam nosim vaše težave, bremena in prepire? 13Izberite si po svojih rodovih modre, pametne in izkušene može, da vam jih postavim za voditelje.« 14Odgovorili ste mi in rekli: »Dobro je, kar si rekel, da boš storil.« 15Tedaj sem vzel poglavarje vaših rodov, modre in izkušene može, in jih postavil za poglavarje nad vami: za tisočnike, stotnike, petdesetnike, desetnike in nadzornike po vaših rodovih.

16Takrat sem ukazal vašim sodnikom in rekel: »Poslušajte zadeve svojih bratov in pravično sodite med človekom in njegovim bratom ali tujcem, ki je pri njem! 17Pri sodbi se ne ozirajte na osebe; poslušajte tako majhnega kakor velikega; nikogar se ne bojte, kajti sodba je Božja! Zadevo pa, ki je za vas pretežka, predložite meni, da jo slišim!« 18Takrat sem vam zapovedal vse stvari, ki jih morate storiti.

Ogledovanje dežele – nezvestoba ljudstva

(4 Mz 13,1–33; 14,20–45)

19Odpravili smo se od Horeba in prehodili vso tisto veliko in strašno puščavo, ki ste jo videli, po poti proti amoréjskemu pogorju, kakor nam je ukazal Gospod, naš Bog. Prišli smo do Kadeš Barnée. 20Tedaj sem vam rekel: »Prišli ste do amoréjskega pogorja, ki nam ga je dal Gospod, naš Bog. 21Glej, Gospod, naš Bog, je postavil predte to deželo; pojdi in jo vzemi v last, kakor ti je govoril Gospod, Bog tvojih očetov! Ne boj se in ne trepetaj!«

22In vsi ste pristopili in rekli: »Pošljimo pred seboj može, da si ogledajo deželo za nas, in naj nam poročajo, kakšna je pot, po kateri bomo šli, in kakšna so mesta, v katera bomo stopili.« 23Ta beseda mi je bila všeč in vzel sem izmed vas dvanajst mož, po enega iz vsakega rodu. 24Odšli so, se povzpeli na gorovje in prišli v dolino Eškól. Ogledali so si jo 25in vzeli v roke nekaj sadežev dežele in nam jih prinesli. Poročali so nam in rekli: »Lepa+ je dežela, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.«

26Vi pa niste hoteli iti in ste se upirali ukazu Gospoda, svojega Boga. 27Godrnjali ste v svojih šotorih in govorili: »Ker nas Gospod sovraži, nas je izpeljal iz egiptovske dežele, da bi nas dal v roke Amoréjcem, da nas pokončajo. 28Kam naj gremo? Naši bratje so prestrašili naša srca, ko so rekli: ›Ljudstvo je večje in višje rasti, kakor smo mi; mesta so velika in do neba utrjena; tudi Anákove sinove smo videli tam.‹« 29Rekel sem vam: »Naj vas ne bo strah in ne bojte se jih! 30Gospod, vaš Bog, ki hodi pred vami, se bo bojeval za vas prav tako, kakor je pred vašimi očmi to storil za vas v Egiptu 31in v puščavi, kjer si videl, kako te je Gospod, tvoj Bog, nosil, kakor človek nosi svojega sina, vso pot, ki ste jo prehodili, dokler niste prišli v ta kraj.« 32A kljub temu niste zaupali v Gospoda, svojega Boga, 33ki je hodil pred vami po poti, da vam je poiskal kraj za vaše taborjenje, ponoči v ognju, da ste videli pot, po kateri ste hodili, podnevi pa v oblaku.

34Ko je Gospod slišal glas vaših besed, se je razjezil in prisegel: 35»Nobeden od teh mož iz tega hudobnega rodu ne bo videl lepe+ dežele, za katero sem prisegel, da jo bom dal vašim očetom, 36razen Jefunéjevega sina Kaléba; ta jo bo videl, njemu in njegovim sinovom bom dal to deželo, po kateri je hodil, ker se je zvesto držal Gospoda37Tudi name se je Gospod razjezil zaradi vas in rekel: »Tudi ti ne boš prišel tja, 38Nunov sin Józue, ki ti streže, on bo prišel tja; osrči ga, kajti on bo dal deželo v last Izraelu! 39Vaši otroci, o katerih ste rekli, da bodo v plen, in vaši sinovi, ki danes še ne znajo razločevati med dobrim in hudim, ti bodo prišli tja, njim jo bom dal in dobili jo bodo v last. 40Vi pa se obrnite in se odpravite po poti proti Trstičnemu+ morju!«

41Tedaj ste odgovorili in rekli: »Grešili smo pred Gospodom, šli bomo gor in se bojevali, natanko tako, kakor nam je zapovedal Gospod, naš Bog.« In opasali ste vsak svojo bojno opravo in ste lahkomiselno hoteli iti v pogorje. 42Gospod pa mi je rekel: »Reci jim: ›Ne hodite in ne bojujte se, ker jaz nisem med vami, da vas sovražniki ne porazijo!‹« 43Govoril sem vam, a niste poslušali, temveč ste se uprli Gospodovemu ukazu in predrzno šli v pogorje. 44Tedaj so vam prišli nasproti Amoréjci, ki prebivajo v tistem pogorju; in podili so vas, kakor delajo čebele, in vas pobijali od Seíra do Horme.

45Vrnili ste se in jokali pred Gospodom, a Gospod ni hotel slišati vašega glasu, ni vam prisluhnil. 46Tako ste veliko dni, ki ste jih prebili tam, ostali v Kadešu.

Slovenski standardni prevod

© 1996, 2013 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, © 1996, 2013 Bible Society of Slovenia

More Info | Version Index