Search form

2 Mojzes 15

Mojzes in Izraelci pojejo hvalospev

1Tedaj so Mojzes in Izraelovi sinovi peli Gospodu tole pesem. Rekli so:

»Pel bom Gospodu, ker je silno vzvišen;

konja in jezdeca je treščil v morje.

2Gospod je moja moč in moja pesem,

bil mi je v rešitev.

To je moj Bog,

zato ga bom hvalil,

Bog mojega očeta,

poveličeval ga bom.

3Gospod je bojevnik;

ime mu je Gospod.

4Faraonove vozove in njegovo vojsko je pahnil v morje;

njegovi izbrani častniki so utonili v Trstičnem+ morju.

5Zagrnili so jih valovi;

potopili so se v globočino kakor kamen.

6Tvoja desnica, Gospod, se blešči od moči,

tvoja desnica, Gospod, drobi sovražnika.

7V svojem velikem sijaju tolčeš nasprotnike;

pošiljaš svojo jezo; požiga jih kakor strnišče.

8Ob pišu tvojih nosnic so se nakopičile vode;

valovi so se postavili kakor jez,

globine so se strdile v osrčju morja.

9Sovražnik je dejal: ›Zasledujem, dohitim;

razdelim si plen, z njim se nasiti moja duša;

izderem meč, moja roka jih pokonča.‹

10Pihnil si s svojim dihom in zagrnilo jih je morje;

kakor svinec so se pogreznili v silnem vodovju.

11Kdo je kakor ti, Gospod, med bogovi?

Kdo je kakor ti, veličasten v svetosti,

strašen v sijaju, ki delaš čudeže?

12Le desnico si iztegnil

in zemlja jih je požrla.

13V svoji dobroti si vodil ljudstvo, ki si ga rešil;

ga peljal s svojo močjo k svojemu svetemu bivališču.

14Ljudstva so slišala in vztrepetala;

strah je prevzel filistejske prebivalce.

15Tedaj so se zgrozili edómski poglavarji,

drhtenje je zajelo moábske voditelje,

obupali so vsi kánaanski prebivalci.

16Zajela sta jih groza in trepet;

pred veličino tvoje roke molčijo kot kamen;

dokler tvoje ljudstvo, Gospod, ne gre mimo,

dokler ne gre mimo ljudstvo, ki si ga pridobil.

17Popelješ jih in zasadiš na svoji dedni gori,

na kraju, ki si ga, Gospod, pripravil sebi,

v svetišču, Gospod, ki so ga postavile tvoje roke.

18Gospod kraljuje na vekov veke.«

19Kajti faraonovi konji z njegovimi vozovi in konjeniki so prišli v morje in Gospod je poslal morske vode nadnje, medtem ko so Izraelovi sinovi odšli po suhem sredi morja.

20Tedaj je Mirjam, Aronova sestra, prerokinja, vzela v roko boben in vse žene so se ji pridružile; plesale so in igrale na bobne. 21Mirjam pa jim je odpevala:

»Pojte Gospodu, ker je silno vzvišen;

konja in jezdeca je treščil v morje.«

Izraelci potujejo po puščavi

Grenka voda v Mari

22Tedaj je Mojzes odpeljal+ Izraela od Trstičnega+ morja in odšli so v puščavo Šur; tri dni so hodili po puščavi in niso našli vode. 23Prišli so v Maro, pa niso mogli piti vode iz Mare, ker je bila grenka; od tod njeno ime Mara.+ 24In ljudstvo je godrnjalo proti Mojzesu ter reklo: »Kaj bomo pili?« 25Zaklical je h Gospodu in Gospod mu je pokazal kos lesa; ko ga je vrgel v vodo, je voda postala sladka.

Tam jim je določil zakon in pravo in tam jih je preizkušal. 26Rekel je: »Če boš res poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in delal, kar je prav v njegovih očeh, in ubogal njegove zapovedi in izpolnjeval vse njegove zakone, ne bom spravil nadte nobene od bolezni, ki sem jih poslal nad Egipt; kajti jaz sem Gospod, tvoj zdravnik.«

27Potem so prišli v Elím, kjer je bilo dvanajst studencev in sedemdeset palm; tam so se utaborili ob vodi.

Slovenski standardni prevod

© 1996, 2013 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, © 1996, 2013 Bible Society of Slovenia

More Info | Version Index