Search form

2 Mojzes 16

Mana in prepelice

1Odpravili so se na pot iz Elíma in petnajsti dan drugega meseca po odhodu iz egiptovske dežele je vsa skupnost Izraelovih sinov prišla v Sinsko puščavo, ki je med Elímom in Sinajem. 2Vsa skupnost Izraelovih sinov je v puščavi godrnjala čez Mojzesa in Arona. 3Izraelovi sinovi so jima rekli: »O da bi umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega! Odpeljala sta nas namreč v to puščavo, da z lakoto pomorita vse to občestvo!«

4Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, pošiljal vam bom kruh z neba; ljudstvo naj hodi vsak dan nabirat za en dan hrane, da ga preizkusim, ali se bo ravnalo po moji postavi ali ne. 5Ko pa bodo šesti dan pripravili, kar so prinesli, bo dvakrat toliko, kolikor bodo dnevno nabrali.« 6Mojzes in Aron sta rekla vsem Izraelovim sinovom: »Zvečer boste spoznali, da vas je Gospod izpeljal iz egiptovske dežele, 7in zjutraj boste videli Gospodovo veličastvo, ker je slišal vaše godrnjanje čez Gospoda; a kaj sva midva, da godrnjate čez naju?« 8In Mojzes je rekel: »Po tem, da vam bo dal Gospod zvečer jesti mesa in zjutraj kruha do sitega, boste spoznali, da je Gospod slišal vaše godrnjanje, s katerim godrnjate čezenj. A kaj sva midva? Ni čez naju vaše godrnjanje, ampak čez Gospoda

9Mojzes je rekel Aronu: »Reci vsej skupnosti Izraelovih sinov: ›Stopite pred Gospoda, kajti slišal je vaše godrnjanje!‹« 10Ko je Aron govoril vsej skupnosti Izraelovih sinov, so se obrnili proti puščavi, in glej, Gospodovo veličastvo se je prikazalo v oblaku. 11Tedaj je Gospod spregovoril Mojzesu in rekel: 12»Slišal sem, kako godrnjajo Izraelovi sinovi; spregovôri jim in reci: ›Proti večeru+ boste jedli meso in zjutraj se boste najedli kruha in spoznali boste, da sem jaz Gospod, vaš Bog.‹«

13Zvečer so priletele prepelice in pokrile šotorišče, zjutraj pa je ležala rosa okoli njega. 14Ko pa je rosa izhlapela, se je na puščavi pokazalo na tleh nekaj drobnega, zrnatega, drobno kakor slana. 15Ko so Izraelovi sinovi to videli, so govorili drug drugemu: »Kaj je to?«+ Niso namreč vedeli, kaj to je. Mojzes pa jim je rekel: »To je kruh, ki vam ga Gospod daje jesti. 16Gospod je zapovedal tole: ›Vsak naj nabere tega, kolikor potrebuje, en jerbas za vsakega, po številu vaših duš. Vsak naj vzame za tiste, ki so v njegovem šotoru.‹« 17In Izraelovi sinovi so storili tako; nabrali so nekateri več, drugi manj. 18Merili so na jerbas; kdor je veliko nabral, ni imel preveč, in kdor malo, ni imel premalo; vsak je nabral, kolikor je potreboval. 19Mojzes jim je rekel: »Nihče naj od tega ne pušča do jutra!« 20Pa niso poslušali Mojzesa; nekateri so del tega pustili do jutra, pa je postalo črvivo in se je usmradilo. Zato se je Mojzes razjezil nanje.

21Tako so nabirali jutro za jutrom, vsak, kolikor je potreboval; ko pa je sonce začelo pripekati, se je stajalo.

22Šesti dan so nabrali dvakrat toliko kruha, dva jerbasa za vsakega. Tedaj so prišli vsi poglavarji skupnosti in to povedali Mojzesu. 23Rekel jim je: »To je tisto, kar je naročil Gospod: Jutri je praznik počitka, sobota, posvečena Gospodu; specite, kar je treba speči, in skuhajte, kar je treba skuhati; vse pa, kar ostane, denite na stran, da se prihrani do jutra!« 24In deli so to na stran do jutra, kakor je Mojzes zapovedal, pa se ni usmradilo in črvov ni bilo v njem. 25Tedaj je Mojzes rekel: »Jejte to danes, kajti danes je sobota za Gospoda; danes tega ne boste našli na polju. 26Šest dni to nabirajte, sedmi dan pa je sobota, ta dan ne bo nič.« 27Sedmi dan so šli nekateri izmed ljudstva nabirat, pa niso nič našli. 28Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Do kdaj se boste branili izpolnjevati moje zapovedi in postave? 29Vidite, da vam je Gospod dal soboto; zato vam daje šesti dan kruha za dva dni. Vsak naj ostane doma, kjer je, nihče naj sedmi dan ne hodi iz svojega kraja!« 30Ljudstvo je torej sedmi dan počivalo.

31Izraelova hiša je temu kruhu dala ime mana; bila je bela kakor koriandrovo seme in imela je okus po medenem kolaču.

32Mojzes je rekel: »To je zapovedal Gospod: ›Napolnite en jerbas s tem in ga shranite za prihodnje rodove, da bodo videli kruh, ki sem vam ga dal jesti v puščavi, ko sem vas izpeljal iz egiptovske dežele!‹« 33Potem je Mojzes rekel Aronu: »Vzemi posodo+ in deni vanjo poln jerbas mane ter jo postavi pred Gospoda, da se shrani za prihodnje rodove!« 34Aron je storil, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, in postavil posodo pred pričevanje+ v shrambo.

35Izraelovi sinovi so jedli mano štirideset let, dokler niso prišli v deželo, kjer so se mogli naseliti; jedli so mano, dokler niso prišli do meje kánaanske dežele.

36Jerbas je deseti del škafa.

Slovenski standardni prevod

© 1996, 2013 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, © 1996, 2013 Bible Society of Slovenia

More Info | Version Index