Search form

2 Mojzes 4

1Mojzes je odgovoril in rekel: »Glej, ne bodo mi verjeli in me ne bodo poslušali, ampak bodo rekli: ›Gospod se ti ni prikazal.‹« 2Gospod mu je rekel: »Kaj je v tvoji roki?« Rekel je: »Palica.« 3In je rekel: »Vrzi jo na tla!« Vrgel jo je na tla in spremenila se je v kačo. Mojzes je zbežal pred njo. 4In Gospod je rekel Mojzesu: »Iztegni roko in primi jo za rep!« Iztegnil je roko in jo prijel in v njegovi roki se je spremenila v palico. 5»Da bodo verjeli, da se ti je prikazal Gospod, Bog njihovih očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« 6Gospod mu je še rekel: »Vtakni svojo roko v nedrje!« In vtaknil je roko v nedrje. Ko pa jo je potegnil ven, je bila gobava,+ bela kot sneg. 7Potem je Bog rekel: »Vtakni roko spet v nedrje!« In spet je vtaknil roko v nedrje. Ko pa jo je potegnil iz nedrja, je bila zdrava kakor drugo njegovo meso. 8»Če ti ne bodo verjeli in te ne poslušali na prvo znamenje, ti bodo verjeli na drugo znamenje. 9Če pa ne bodo verjeli niti na ti dve znamenji in te ne bodo poslušali, tedaj vzemi vodo iz Nila in jo izlij na suho! In voda, ki jo boš zajel iz Nila, se bo na suhem spremenila v kri.«

10Mojzes pa je rekel Gospodu: »O Gospod, nikoli nisem bil spreten v besedah, ne včeraj, ne predvčerajšnjim, pa tudi zdaj ne, odkar govoriš s svojim služabnikom; kajti moja usta so okorna in moj jezik okoren.« 11Gospod mu je tedaj rekel: »Kdo je dal človeku usta? Kdo naredi človeka, da je nem ali gluh, da vidi ali da je slep? Mar nisem to jaz, Gospod? 12Zdaj pa pojdi; s tvojimi usti bom in te bom učil, kaj moraš govoriti.«

13In je rekel: »O Gospod, prosim, pošlji koga drugega!«+ 14Tedaj se je Gospod razjezil na Mojzesa in rekel: »Ali ni tvoj brat levit Aron? Vem, da je spreten v govorjenju. Prav zdaj ti prihaja naproti in razveselil se bo v svojem srcu, ko te bo ugledal. 15Govôri z njim in mu položi besede v usta! Jaz pa bom s tvojimi in z njegovimi usti. In učil vaju bom, kaj morata storiti. 16Govoril bo ljudstvu namesto tebe. On bo namesto tvojih ust in ti boš njemu kakor bog. 17In to palico vzemi v roko, da boš z njo delal znamenja!«

Mojzes se vrne v Egipt

18Mojzes je odšel in se vrnil k svojemu tastu Jitru. Rekel mu je: »Rad bi šel in se vrnil k svojim bratom, ki so v Egiptu, da vidim, če še živijo.« Jitro mu je rekel: »Pojdi v miru!« 19Gospod je rekel Mojzesu v Midjánu: »Pojdi, vrni se v Egipt, kajti vsi, ki so ti stregli po življenju, so pomrli!«

20Mojzes je torej vzel svojo ženo in sinova, jih posadil na osla in se vrnil v egiptovsko deželo. Tudi Božjo palico je vzel v roko.

21Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Ko se vrneš v Egipt, dobro glej: vse čudeže, ki sem ti jih dal v roke, stôri pred faraonom! Jaz pa bom zakrknil njegovo srce, in ne bo odpustil ljudstva. 22Potem reci faraonu: ›Tako govori Gospod: Moj prvorojenec je Izrael, 23zato ti pravim: Pústi mojega sina, naj gre, da mi bo služil! Če pa ga nočeš pustiti, bom ubil tvojega prvorojenca.‹«

24V nekem prenočišču na poti ga je srečal Gospod in ga hotel usmrtiti. 25Cipóra pa je vzela oster kamen, odrezala svojemu sinu prednjo kožico, se z njo dotaknila njegovih nog in rekla: »Krvav ženin si mi!« 26Potem ga je pustil. Takrat je rekla »krvav ženin« zaradi obrezovanja.

27Gospod je rekel Aronu: »Pojdi Mojzesu naproti v puščavo!« Šel je, ga srečal pri Božji gori in ga poljubil. 28Mojzes je povedal Aronu vse Gospodove besede, s katerimi ga je poslal, in o vseh znamenjih, ki mu jih je zapovedal.

29Mojzes in Aron sta šla in zbrala vse starešine Izraelovih sinov. 30Aron je govoril vse besede, ki jih je bil Gospod govoril Mojzesu, in naredil znamenja pred očmi ljudstva. 31In ljudstvo je verjelo. Ko so slišali, da je Gospod obiskal Izraelove sinove in da je videl njihovo stisko, so pokleknili in se priklonili.

Slovenski standardni prevod

© 1996, 2013 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, © 1996, 2013 Bible Society of Slovenia

More Info | Version Index