Search form

1 Mojzes 2

1Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. 2Sedmi+ dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. 3In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal. 4To je nastanek+ neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena.

Človek v raju

Na dan, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo, 5še ni bilo nobenega poljskega grmičja na zemlji in trava še ni rastla na polju, kajti Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni še bilo človeka, da bi polje obdeloval. 6Iz zemlje pa se je vzdigovala vlaga+ in namakala vso površino polja. 7Gospod Bog je iz zemeljskega prahu+ izoblikoval človeka,+ v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša.

8Gospod Bog je zasadil vrt proti vzhodu v Edenu in je tja postavil človeka, katerega je bil izoblikoval. 9Gospod Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.

10V Edenu je izvirala reka, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri glavne reke. 11Ena od njih se imenuje Pišón. Ta teče okoli vse dežele Havíla, v kateri je zlato – 12in zlato te dežele je dobro; tam je tudi bdelij in kamen oniks. 13Drugi reki je ime Gihon. Ta teče okoli vse dežele Kuš. 14Tretji reki je ime Tigris. Ta teče vzhodno od Asúrja. Četrta reka pa je Evfrat.

15Gospod Bog je vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval. 16Gospod Bog je človeku zapovedal in rekel: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, 17le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl.«

18Gospod Bog je rekel: »Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.« 19Gospod Bog je izoblikoval iz zemlje vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih pripeljal k človeku, da bi videl, kakšna imena jim bo dal, in da bi vsako živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek. 20Tako je človek dal imena vsej živini in vsem pticam na nebu in vsem živalim na polju, za človeka+ pa se ni našla pomoč, ki bi bila njemu primerna. 21Gospod Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. 22Gospod Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, naredil+ ženo in jo pripeljal k človeku. 23Tedaj je človek rekel:

»To je končno kost iz mojih kosti

in meso iz mojega mesa;

ta se bo imenovala móžinja,+

kajti ta je vzeta iz moža.«

24Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.

25Bila pa sta oba naga, človek in njegova žena, a ju ni bilo sram.

Slovenski standardni prevod

© 1996, 2013 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, © 1996, 2013 Bible Society of Slovenia

More Info | Version Index