Search form

1 Mojzes 31

Jakob zbeži iz Harána

1In slišal je besede Labánovih sinov, ko so rekli: »Jakob je pobral vse očetovo imetje in iz posesti našega očeta si je pripravil vse to bogastvo.« 2Tudi na Labánovem obrazu je Jakob opazil, da ni več tak do njega, kakor je bil dotlej.

3Gospod je tedaj rekel Jakobu: »Vrni se v deželo svojih očetov, k svoji rodbini! S teboj bom!« 4Jakob je dal poklicati Rahelo in Leo na polje k drobnici. 5Rekel jima je: »Na obrazu vajinega očeta vidim, da ni več tak do mene, kakršen je bil doslej, toda Bog mojega očeta je bil z menoj. 6Vedve vesta, da sem vajinemu očetu služil z vso svojo močjo. 7A vajin oče me je varal in mi desetkrat spremenil plačilo. Toda Bog mu ni pustil, da bi mi škodoval. 8Če je rekel: ›Pikasta živina bo tvoje plačilo,‹ tedaj je vsa drobnica dobivala pikasta jagnjeta. Če pa je rekel: ›Progasta živina bo tvoje plačilo,‹ je vsa drobnica dobivala progasta jagnjeta. 9Tako je Bog vzel živino vajinemu očetu in jo dal meni. 10V času, ko se drobnica pari, sem v sanjah povzdignil oči in zagledal progaste, pikaste in marogaste ovne, ki so skakali na ovce. 11In Božji angel mi je rekel v sanjah: ›Jakob!‹ Rekel sem: ›Tukaj sem.‹ 12Pa je rekel: ›Povzdigni vendar oči in poglej, da so vsi ovni, ki skačejo na ovce, progasti, pikasti in marogasti; kajti videl sem vse, kar ti je storil Labán. 13Jaz sem Bog Betela, ki si mu mazilil spomenik in ki si mu izrekel zaobljubo. Vstani zdaj, odidi iz te dežele in se vrni v svojo rojstno deželo!‹«

14Rahela in Lea sta mu odgovorili: »Ali imava še delež in dediščino v očetovi hiši? 15Ali nisva zanj kakor tujki? Saj naju je prodal in tudi požrl najin denar. 16Zares, vse bogastvo, ki ga je Bog vzel najinemu očetu, pripada nama in najinim otrokom. Stôri zdaj vse, kar ti je rekel Bog!«

17Jakob je tedaj vstal in posadil otroke in ženi na kamele. 18Odgnal je vse govedo in vse imetje, ki si ga je pridobil, govedo in drobnico, kar si je pridobil v Mezopotamiji, da bi šel k očetu Izaku v kánaansko deželo. 19Medtem ko je Labán odšel strič drobnico, je Rahela ukradla očetove hišne bogove. 20Jakob je ukanil Aramejca Labána tako, da mu ni dal slutiti, da hoče zbežati. 21Pobegnil je z vsem, kar je imel. Vzdignil se je, prekoračil reko+ in se obrnil proti gorovju Gileád.

22Tretji dan so Labánu povedali, da je Jakob pobegnil. 23Vzel je s seboj brate+ in ga zasledoval sedem dni hoda in se mu čisto približal v gorovju Gileád.

Pogodba med Labánom in Jakobom

24Ponoči pa je k Aramejcu Labánu v sanjah prišel Bog in mu rekel: »Varuj se, da bi Jakobu kar koli očital!« 25Labán je dohitel Jakoba, ko je ta postavil šotor na gori. Tudi Labán se je s svojimi brati+ ušotoril v gorovju Gileád. 26Labán je rekel Jakobu: »Kaj si storil! Ukanil si me in odgnal moji hčeri kakor ujetnici meča. 27Zakaj si skrivaj zbežal in me okradel? Nisi mi povedal, da bi te pospremil z veseljem in pesmimi, z bobnom in s citrami. 28Nisi mi dal priložnosti, da bi poljubil svoje sinove in hčere. Tokrat si ravnal nespametno. 29V moji moči je, da bi z vami ravnal hudo, toda Bog vaših očetov mi je sinoči rekel: ›Varuj se, da bi Jakobu kar koli očital!‹ 30No, ko si že odšel, ker si močno hrepenel po očetovi hiši, zakaj si ukradel moje bogove?« 31Jakob je Labánu odgovoril: »Bal sem se in sem si rekel: ›Da mi s silo ne vzame svojih hčera!‹ 32Tisti pa, pri komer najdeš svoje bogove, naj ne živi več! Vpričo najinih bratov preišči, kaj je pri meni tvojega, in si vzemi!« Jakob pa ni vedel, da jih je ukradla Rahela. 33Labán je stopil v Jakobov šotor, nato v Lein šotor in še v šotor obeh dekel in ni našel ničesar. Zapustil je Lein šotor in šel v Rahelinega. 34Rahela pa je prej vzela bogove, jih položila pod kamelino sedlo in sedla nanje. Labán je prebrskal ves šotor, pa ni našel ničesar. 35Rahela je rekla očetu: »Naj mi gospod ne zameri, ne morem vstati pred tvojim obličjem, ker se mi godi, kakor se dogaja ženskam.« Vse je natančno preiskal, pa ni našel bogov.

36Jakob se je močno razsrdil na Labána in se začel prepirati z njim. In Jakob je odgovoril in rekel Labánu: »Kaj je moj prestopek, s čim sem se pregrešil, da me divje zasleduješ? 37Saj si prebrskal vse moje stvari in kaj si našel, da je iz tvoje hiše? Polôži sem pred moje in svoje brate, pa naj razsodijo med nama! 38Dvajset let sem bil pri tebi; tvoje ovce in tvoje koze niso izvrgle in ovnov tvoje črede nisem jedel. 39Raztrganih živali ti nisem prinašal, sam sem trpel škodo. Zahteval si jih iz mojih rok, naj jih je kdo ukradel podnevi ali ponoči. 40Podnevi me je morila vročina, ponoči mraz in spanec mi je bežal iz oči. 41Dvajset let sem bil v tvoji hiši; štirinajst let sem ti služil za tvoji hčeri in šest let za tvojo drobnico. Ti pa si mi desetkrat spremenil plačilo. 42Ko ne bi bil z menoj Bog mojega očeta, Abrahamov Bog in Izakov Strah,+ bi me ti zdaj odpravil praznih rok. Toda Bog je videl mojo bedo in trud mojih rok; v pretekli noči je razsodil.«

43Labán je odgovoril in rekel Jakobu: »Hčeri sta moji, sinovi so moji in drobnica je moja; vse, kar vidiš, je moja last. Toda kaj naj danes storim tema hčerama ali otrokom, ki sta jih rodili? 44Zdaj dajva, skleniva zavezo: jaz in ti, naj bo nekaj za pričo med nama!«

45Jakob je vzel kamen in ga postavil pokonci za spomenik. 46Nato je Jakob rekel bratom: »Naberite kamenja!« Vzeli so kamne in napravili kup. Potem so tam na kupu jedli. 47Labán ga je imenoval Jegár Sahadutá,+ Jakob pa Galéd.+ 48Labán je rekel: »Ta kup naj bo danes priča med menoj in teboj!« Zato ga je imenoval Galéd 49in Micpa,+ ker je rekel: »Naj Gospod straži med menoj in teboj, ko ne bova več vedela drug za drugega. 50Če boš grdo ravnal z mojima hčerama in če boš vzel zraven njiju še druge žene, vedi, četudi ni človeka pri naju, da je Bog priča med menoj in teboj!« 51In Labán je rekel Jakobu: »Poglej ta kup in poglej ta spomenik, ki sem ga postavil med menoj in teboj! 52Priča naj bo ta kup in priča ta spomenik: jaz ne bom šel nikoli prek tega kupa na tvojo stran in ti ne smeš s slabim namenom prek tega kupa na mojo stran in mimo tega spomenika. 53Bog Abrahamov in Bog Nahórjev« – Bog njunega očeta – »naj sodi med nama!« In Jakob je prisegel pri Strahu+ svojega očeta Izaka. 54Na gori je Jakob daroval daritev, potem pa je povabil brate, da bi jedli kruh. Jedli so kruh in prenočili na gori.

Slovenski standardni prevod

© 1996, 2013 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, © 1996, 2013 Bible Society of Slovenia

More Info | Version Index