Search form

1 Mojzes 32

1+ Zjutraj je Labán zgodaj vstal, poljubil sinove in hčeri ter jih blagoslovil. Potem je Labán odšel in se vrnil v svoj kraj.

Jakob se pripravlja na srečanje z Ezavom

2+ Jakob se je odpravil po svoji poti in naproti so mu prišli Božji poslanci. 3Ko jih je zagledal, je Jakob rekel: »To je Božji tabor.« Zato je dal tistemu kraju ime Mahanájim.+

4Potem je Jakob poslal pred seboj sle k Ezavu v deželo Seír, v edómsko pokrajino. 5Zapovedal jim je in rekel: »Tako recite mojemu gospodu Ezavu: Tako govori tvoj služabnik Jakob: Živel sem pri Labánu kot tujec in ostal do zdaj. 6Pridobil sem si govedo, osle in drobnico ter hlapce in dekle. To bi rad sporočil svojemu gospodu, da bi našel naklonjenost v tvojih očeh.« 7Sli so se vrnili k Jakobu in rekli: »Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu. Sam ti prihaja naproti in z njim štiristo mož.« 8Jakob se je silno zbal in bilo ga je strah. Razdelil je ljudi, ki so bili pri njem, pa tudi drobnico, govedo in kamele, v dva tabora. 9Rekel si je: »Če pride Ezav do enega tabora in ga pobije, se bo drugi tabor še lahko rešil.« 10In Jakob je rekel: »Bog mojega očeta Abrahama in Bog mojega očeta Izaka, Gospod, ki si mi rekel: ›Vrni se v svojo deželo in k svoji rodbini in dober bom s teboj,‹ 11nisem vreden vseh dobrot in vse zvestobe, ki si jih izkazal svojemu služabniku. Le s palico sem namreč prekoračil ta Jordan, zdaj pa sem narastel v dva tabora. 12Reši me, prosim, iz roke mojega brata, iz Ezavove roke! Kajti bojim se ga, da pride in me pobije, mater z otroki. 13Ti si vendar rekel: ›Prav zares bom dober s teboj in storil bom, da bo tvojih potomcev kakor peska ob morju, toliko jih bo, da jih ne bo mogoče prešteti.‹« 14In tisto noč je prebil tam.

Potem je izločil izmed živali, ki jih je imel pri roki, darilo za brata Ezava: 15dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovc in dvajset ovnov, 16trideset doječih kamel z mladiči, štirideset krav in deset juncev, dvajset oslic in deset osličkov. 17Vsako čredo posebej je izročil enemu od hlapcev. Potem je rekel hlapcem: »Pojdite pred menoj in pustite presledek med čredo in čredo!« 18Prvemu je zapovedal in rekel: »Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraša: ›Čigav si in kam greš in čigavo je tole pred teboj?‹ 19mu reci: ›Last tvojega služabnika Jakoba je, darilo, ki ga pošilja mojemu gospodu Ezavu. Pa tudi sam prihaja za nami.‹« 20Tudi drugemu, tretjemu in vsem, ki so hodili za čredami, je zapovedal in rekel: »S temi besedami govorite Ezavu, ko boste naleteli nanj! 21Recite tudi: ›glej, tvoj služabnik Jakob prihaja za nami.‹« Mislil si je: »Pomirim ga z darilom, ki gre pred menoj, potem pa stopim predenj; mogoče me potem prijazno sprejme.« 22Darilo je šlo torej pred njim, on sam pa je tisto noč prebil v taboru.

Jakobov boj z Bogom

23Toda vstal je tisto noč, vzel svoji ženi, dekli in enajst sinov ter šel po brodu prek Jabóka. 24Vzel jih je in jih spravil čez reko. Čez je spravil tudi svoje premoženje.

25Ko je Jakob ostal sam, se je neki mož bojeval z njim, dokler se ni vzdignila jutranja zarja. 26Videl je, da ga ne bo zmogel, zato ga je udaril v kolk, tako da se je Jakobov kolčni sklep izpahnil, ko se je bojeval z njim. 27Potem je rekel: »Spusti me, kajti zarja že vstaja!« Rekel je: »Ne bom te spustil, dokler me ne blagosloviš.« 28Rekel mu je: »Kako ti je ime?« Pa je rekel: »Jakob.« 29In je rekel: »Tvoje ime ne bo več Jakob, temveč Izrael,+ kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal.« 30Jakob je vprašal: »Povej, prosim, kako ti je ime?« Pa je rekel: »Čemu sprašuješ po mojem imenu?« Potem ga je tam blagoslovil. 31Jakob je tisti kraj imenoval Penuél:+ »Kajti videl sem Boga iz obličja v obličje in kljub temu ostal živ.« 32In sonce je vzhajalo nad njim, ko je šel mimo Penuéla in pri tem šepal zaradi kolka.

33Zato Izraelovi sinovi vse do danes ne jedo stegenske mišice, ki je na kolčnem sklepu. Kajti udaril je Jakoba v kolk, v stegensko mišico.

Slovenski standardni prevod

© 1996, 2013 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, © 1996, 2013 Bible Society of Slovenia

More Info | Version Index