Search form

4 Mojzes 14

Ljudstvo noče naprej

1Tedaj je vsa skupnost zagnala vik in krik in ljudstvo je tisto noč jokalo. 2Vsi Izraelovi sinovi so godrnjali proti Mojzesu in Aronu; vsa skupnost jima je rekla: »O da bi umrli v egiptovski deželi ali da bi umrli v tej puščavi! 3Zakaj nas Gospod vodi v to deželo, da bomo padli pod mečem? Naše žene in naši otroci bodo postali plen. Ali ne bi bilo boljše za nas, če bi se vrnili v Egipt?« 4In govorili so drug drugemu: »Postavimo si poglavarja in vrnimo se v Egipt!«

5Tedaj sta Mojzes in Aron padla na obraz pred vsem občestvom skupnosti Izraelovih sinov. 6Nunov sin Józue pa in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila med tistimi, ki so ogledali deželo, sta pretrgala svoja oblačila 7in rekla vsej skupnosti Izraelovih sinov: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je izredno lepa+ dežela. 8Če bomo Gospodu všeč, nas bo pripeljal v to deželo in nam jo dal, deželo, v kateri se cedita mleko in med. 9Le ne upirajte se Gospodu in ne bojte se ljudstva dežele! Kajti za obed nam bodo; senca+ se je umaknila od njih, z nami pa je Gospod. Nikar se jih ne bojte!«

10Ko pa je vsa skupnost govorila, da ju je treba kamnati, se je vsem Izraelovim sinovom nad shodnim šotorom prikazalo Gospodovo veličastvo. 11In Gospod je rekel Mojzesu: »Doklej me bo to ljudstvo zaničevalo in kako dolgo mi še ne bodo verjeli kljub vsem znamenjem, ki sem jih storil med njimi? 12Udarim jih s kugo in jih razdedinim, iz tebe pa naredim narod, ki bo večji in mogočnejši, kakor je ta.«

13Mojzes je rekel Gospodu: »Toda Egipčani bodo to slišali, kajti s svojo močjo si to ljudstvo izpeljal iz njihove srede. 14Povedali bodo prebivalcem te dežele, kako so slišali, da si ti, Gospod, sredi tega ljudstva, da se ti, Gospod, prikazuješ iz oči v oči, da tvoj oblak stoji nad njimi in da hodiš pred njimi podnevi v oblačnem in ponoči v ognjenem stebru. 15Če torej to ljudstvo usmrtiš do zadnjega moža, bodo narodi, ki so slišali govorice o tebi, rekli: 16›Ker Gospod ni mogel pripeljati tega ljudstva v deželo, ki jim jo je s prisego obljubil, jih je poklal v puščavi.‹ 17Naj se torej zdaj izkaže, kako velika je tvoja moč, Gospod, kakor si govoril:

18Gospod je počasen v jezi

in poln dobrote;

odpušča krivdo in upornost,

toda nikakor ne oprosti krivde,

obiskuje+ krivdo očetov

na sinovih,

na tretjih in na četrtih.‹+

19Odpusti, prosim, krivdo tega ljudstva po svoji veliki dobroti, kakor si prizanašal temu ljudstvu od Egipta do tod!«

Bog razglasi kazen za neposlušni rod

(5 Mz 1,34–40)

20Gospod je rekel: »Odpuščam po tvoji besedi. 21Toda kakor jaz živim in bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovim veličastvom, velja: 22Nobeden izmed mož, ki so videli moje veličastvo in znamenja, ki sem jih delal v Egiptu in v puščavi, pa so me vendar že desetkrat postavili na preizkušnjo in niso poslušali mojega glasu, 23nikakor ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati njihovim očetom. Nobeden izmed teh, ki so me zaničevali, je ne bo videl. 24Svojega služabnika Kaléba pa bom, zato ker je bil drugega duha in mi je bil popolnoma zvest, popeljal v deželo, v katero je šel, in njegov zarod jo bo dobil v last. 25Amalečan in Kánaanec prebivata v dolini, zato se jutri obrnite in odpravite v puščavo po poti proti Trstičnemu+ morju!«

26Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel: 27»Kako dolgo bo ta hudobna skupnost še godrnjala čezme? Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov, s katerim so godrnjali čezme. 28Reci jim: ›Kakor jaz živim, govori Gospod, kakor ste govorili v moja ušesa, tako vam bom storil. 29V tej puščavi bodo popadala vaša trupla, vsi, kar vas je bilo preštetih po vsem številu, dvajset let stari in starejši, ki ste godrnjali proti meni. 30Nikakor ne boste prišli v deželo, za katero sem vzdignil roko, da vam bom dal prebivati v njej, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. 31Vaše otroke, o katerih ste rekli, da bodo postali plen, pa popeljem tja in spoznali bodo deželo, ki je vi niste marali. 32In vaša trupla bodo popadala v tej puščavi. 33Vaši sinovi bodo štirideset let pasli po puščavi in se pokorili za vaše nezvestobe, dokler vsa vaša trupla ne obležijo v puščavi. 34Kakor je bilo število dni, v katerih ste ogledovali deželo, štirideset, tako se boste štirideset let pokorili za svoje krivde, za vsak dan eno leto – da boste spoznali, kaj pomeni meni nasprotovati. 35Jaz, Gospod, sem govoril. Resnično, vse to bom storil vsej tej hudobni skupnosti, ki se je povezala proti meni; v tej puščavi bodo shirali in tu pomrli.‹«

36Može pa, ki jih je Mojzes poslal ogledovat deželo in ki so po vrnitvi s tem, da so očrnili deželo, zapeljali vso skupnost, da je godrnjala proti njemu, 37te može, ki so grdo očrnili deželo, je zadela nadloga in so umrli pred Gospodom. 38Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb pa sta izmed tistih mož, ki so šli ogledovat deželo, ostala pri življenju.

Neuspeh predrzne pobude

(5 Mz 1,41–45)

39Mojzes je te besede povedal vsem Izraelovim sinovom in ljudstvo je začelo silno žalovati. 40Drugo jutro so zgodaj vstali in šli na vrh gore in rekli: »Glej, tu smo, hočemo iti v kraj, o katerem je govoril Gospod; res smo grešili.« 41Mojzes pa je rekel: »Zakaj vendar hočete delati proti Gospodovemu ukazu? Ne bo se vam posrečilo. 42Ne hodíte, da vas sovražniki ne pobijejo, kajti Gospoda ni v vaši sredi! 43Amalečan in Kánaanec sta namreč tam pred vami in padli boste pod mečem. Ker ste se obrnili od Gospoda, Gospod ne bo z vami.«

44A so si vseeno predrznili iti na vrh pogorja, čeprav se ne skrinja Gospodove zaveze ne Mojzes nista ganila iz tabora. 45Tedaj sta prišla Amalečan in Kánaanec, ki sta prebivala na tistem pogorju, in jih premagala in razkropila tja do Horme.

Slovenski standardni prevod

© 1996, 2013 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, © 1996, 2013 Bible Society of Slovenia

More Info | Version Index