Search form

4 Mojzes 16

Ljudstvo se upira Mojzesu in Aronu

Korahov upor

1Tedaj je Korah, sin Jichárja, sinú Kehátovega, sinú Levijevega, vzel Eliábova sinova Datána in Abiráma in Peletovega sina Ona izmed Rubenovih sinov. 2Vzdignili so se pred Mojzesom in z njimi dvesto petdeset mož izmed Izraelovih sinov, knezi skupnosti, poslanci občestva, ugledni možje. 3Zbrali so se proti Mojzesu in Aronu in jima rekli: »Predaleč sta šla! Vsi člani skupnosti so sveti in Gospod je med njimi. Zakaj se povzdigujeta nad Gospodovo občestvo?« 4Ko je Mojzes to slišal, je padel na obraz. 5Potem je govoril Korahu in vsej njegovi družbi in rekel: »Zjutraj bo Gospod dal vedeti, kdo je njegov in kdo je svet, da ga pusti v svojo bližino; kogar si je izbral, tega bo pustil v svojo bližino. 6Storite tole: vzemite kadilnice, Korah in vsa njegova družba, 7jutri denite vanje ognja in pred Gospodom položite nanj kadilo; kogar bo Gospod izbral, je svet. Predaleč ste šli, Levijevi sinovi!« 8Potem je Mojzes rekel Korahu: »Poslušajte vendar, Levijevi sinovi: 9Ali vam je premalo, da vas je Izraelov Bog ločil od Izraelove skupnosti, da bi vas približal sebi in bi opravljali službo pri Gospodovem prebivališču in stali pred skupnostjo in ji stregli? 10Pustil je k sebi tebe in s teboj vred vse tvoje brate, Levijeve sinove, vi pa terjate še duhovništvo. 11Torej se ti in vsa tvoja družba zbirate proti Gospodu. Kaj je Aron, da godrnjate proti njemu?«

Datán in Abirám se upreta

12Nato je Mojzes dal poklicati Eliábova sinova Datána in Abiráma. Rekla sta: »Ne greva! 13Ali ti je premalo, da si nas spravil iz dežele, v kateri se cedita mleko in med, da nas usmrtiš v puščavi, da se hočeš povzdigniti še v vladarja nad nami? 14Saj nas nisi pripeljal v deželo, v kateri se cedita mleko in med, in nisi nam dal v posest njiv in vinogradov. Mar hočeš tem možem iztakniti oči? Ne greva!« 15Mojzes se je silno razsrdil in rekel Gospodu: »Ne glej na njihovo daritev! Niti enega osla nisem vzel od njih in nikomur izmed njih nisem storil nič žalega.«

Korah ali Aron? Bog naj odloči

16Potem je Mojzes rekel Korahu: »Ti in vsa tvoja družba bodite jutri pred Gospodom, ti, oni in Aron! 17Vzemite vsak svojo kadilnico in denite vanjo kadila! Prinesite pred Gospoda vsak svojo kadilnico, dvesto petdeset kadilnic, tudi ti in Aron, vsak svojo kadilnico!« 18Tedaj so vzeli vsak svojo kadilnico in vanjo dali ogenj, nanj pa naložili kadila in se z Mojzesom in Aronom vred postavili k vhodu v shodni šotor. 19Korah je pri vhodu v shodni šotor zbral proti njima vso skupnost. In Gospodovo veličastvo se je prikazalo vsej skupnosti. 20Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel: 21»Ločita se od te skupnosti! Na mah jih bom pokončal.« 22Tedaj sta padla na obraz in rekla: »O Bog, Bog duhov vsega mesa,+ en sam človek je grešil; se boš mar znesel nad vso skupnostjo?«

Datána in Abiráma zadene kazen

23Nato je Gospod govoril Mojzesu in rekel: 24»Govôri skupnosti in reci: ›Oddaljite se iz okolice Korahovega, Datánovega in Abirámovega prebivališča!‹« 25Mojzes je vstal in šel proti Datánu in Abirámu, za njim pa so šli Izraelovi starešine. 26Govoril je skupnosti in rekel: »Umaknite se od šotorov teh hudobnih mož in ne dotikajte se ničesar, kar je njihovo, da ne boste pogubljeni zaradi njihovih grehov!« 27Oddaljili so se torej iz okolice Korahovega, Datánovega in Abirámovega prebivališča. Datán in Abirám pa sta stopila ven in stala pri vhodu svojih šotorov z ženami, sinovi in otročiči. 28Tedaj je Mojzes rekel: »Po tem boste spoznali, da me je Gospod poslal delat vse to, kar sem storil, in da ne ravnam po svoji volji. 29Če ti umrejo take smrti kakor vsi ljudje in pride nadnje nadloga, kakršna prihaja nad vse ljudi, potem me Gospod ni poslal. 30Če pa Gospod stori kaj nenavadnega+ in zemlja odpre svoja usta, tako da pogoltne nje in vse, kar je njihovega, da se živi pogreznejo v podzemlje, potem boste spoznali, da so ti možje zaničevali Gospoda

31Kakor hitro je nehal govoriti vse te besede, so se tla pod njimi razklala. 32Zemlja je odprla svoja usta in pogoltnila nje, njihove hiše in vse ljudi, ki so bili Korahovi privrženci, z vsem imetjem vred. 33Z vsem, kar so imeli, so se živi pogreznili v podzemlje. Nato se je zemlja nad njimi zaprla. Tako so izginili iz srede občestva. 34Ves Izrael, ki je bil okoli njih, je ob njihovem vpitju zbežal; kajti rekli so: »Da zemlja še nas ne pogoltne!«

Kazen za Korahove privržence in spominski obred

35Tedaj je od Gospoda prišel ogenj in použil dvesto petdeset mož, ki so darovali kadilo.

Slovenski standardni prevod

© 1996, 2013 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, © 1996, 2013 Bible Society of Slovenia

More Info | Version Index