Search form

Peɗ nzoɓ ndáy nzaapeɗri 7

Etḭɛn tina sa̰w ɓay ká pol nzoɓ kúŋ sal ɓay luyeri

1Báyḭi lɛ, *ŋgɛrɛnzoɓ fe poy luye vbi Etḭɛn mii, «Ɓay ni ká i ɗaa ɓo tul-a key na wa̰a, ɓa tusuɛ kḭ lɛ?» 2Lɛɛ, Etḭɛn yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Ɓaarì yṵ-iri ɓáy bǎari, ì laa ɓay ɓi key na ɓáy kere! Ŋgɛrɛwṵru Nzoɓ Riŋ Ɗika na tḭi tul bǎa naari *Abaraham, ɓáy sewke káʼa ɗǒke tusiri ká Mesopotami kɔɓ káʼa zɔl a vǎa ɗaa puo ká Saran ya ɓáy na, 3Ŋgɛrɛwṵru ɓaa ha̰ ni mii: “Mu zɔ́l ká tusiri ɓo, mú pɔ́ŋ nzoɓ ini ɓori mú se tusiri ká mì kíɛ mù+ .” 4Báyḭi lɛ, Abaraham na zɔl a pɔŋ nzoɓ Kalderi a vǎa ɗaa puo ká Saran na. Zaɗka bi-ɛ hu ká Saran na báyḭi lɛ, Ŋgɛrɛwṵru ha̰ ni se tusiri ni ká ì kaw ɗi timbɛɗɛ key. 5Ka kaw tusiri nzoɓri, lɛ, zaɗ ruka fe ɓe tiya. Zaɗ taa ndḭike mini kara tiya, roo lɛ, Ŋgɛrɛwṵru waa ziŋ ni mii, ɓeri haŋa ni tusirike na ɓa taa ɓe, ɓáy vu bul-eri. Ze Abaraham ti ɓáy leɗ ká ɓil sewke ku na ya hɔy kara, 6ɓay ká Ŋgɛrɛwṵru ɓaa ha̰ ni na ze ɗo key: “Sa̰w ɓori káw tusiri nzoɓri. I ɗáa ha ri vi ɓa koy í ɗaa nun-ri tuɔ síe mbiimbam isɔɗ niŋ. 7Roo lɛ, nzoɓ puokeri ká i ha ri kaw ɓa koy na, ɓi kḭ ze mì ɗáa ɓay ɓo tul-ri. Falɛ lɛ, i tḭ́i í ví kaw tusiri ni key na, a í ruo mì ká ɗi+ .” 8Ɓe nu ku na báyḭi lɛ, Ŋgɛrɛwṵru siŋ tul ɓay káʼa waa ziŋ Abaraham na, a ha̰ ni kuŋ ŋgori ɓay kíɛke *sáka kuni káʼa saa ziŋ ni na. Ɓe ze, zaɗka Abaraham mboŋ Izak ɗaa nam tɔnɔ siɗi na, ka kuŋ ŋgori ɓe. Izak mboŋ *Zakoɓ a kuŋ ŋgori ɓe. Zakoɓ hɔy kara, zaɗkaʼa mboŋ leɗri duɔ falɛ siɗi na, ka kuŋ ŋgori ɓari nda̰w. Ɓa ɓari na ku ze, i ɓa sa̰w bulu naari.

9«Vu Zakoɓri ká i ɓa sa̰w bulu naari na, i ɗaa sere ziŋ tɔnɔ fal-ri ká ɓa Zezeɓ, í mgba ni í hie ni ha̰ ni ɓa koy ká tusiri Eziɓte. Roo lɛ, Ŋgɛrɛwṵru saɗ ziŋ ni, 10a tina ni saa ɓil kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓeri riw bele. Ka ha̰ ni nun nzɛm ha̰ fe ɗáa ɓe kara rii law *Farawo̰n ká ɓa mbay ká Eziɓte na. Ɓe ze, ka há̰ke Zezeɓ kaw ɓa nzoɓ réke ɓil puo ɓe, ɓáy tusiri Eziɓte riw bele.

11«Báyḭi lɛ, kɔn luye lie ɓo tusiri Eziɓte na riw bele ɓáy tusiri bulu naari ká *Kanaa nda̰w. Kɔnke na ɗaa ha̰ nzoɓri kɔ sɛkɛ fe ŋgḭi ɓamba tasiri, ha̰ bulu naari ziŋ fe sṵm ndḭi mini ká ɓay sɔ́kɔke sùo-ri ya. 12Zaɗka Zakoɓ laa ɓay soro fe pay ká ɗo tusiri Eziɓte na báyḭi lɛ, ka pie vi-eri ká ɓa bulu naari na se ɗi faa ɓal ba mbḭw. 13Ndeke ɗi faa ɓal ba siɗike ká i se na báyḭi lɛ, Zezeɓ kiɛ sùo-ɛ ha̰ yṵ-ɛri kɔ ni. Ɓe nu ku nda̰w rɔɔ, Farawo̰n kɔ́ke sa̰w nzoɓ ini Zezeɓri na ɓáy. 14Báyḭi lɛ, Zezeɓ pie nzaa peɗ ɓay haŋa ri vǎa ɗi bi-ɛ Zakoɓ ɓáy nzoɓ ini ɓe ha̰wri ká tul-ri síŋ tɔnɔ say pa̰rɛ ndeɓe na ha ri ví kaw tusiri Eziɓte. 15Ɓe ze, Zakoɓ na ví kaw Eziɓte kpṵru nda̰w rɔɔ, a hu ká ɗi ɓáy. Bulu naari taa ha̰wri kara, i hu ká ɗi ká fal huɗ ɓe na nda̰w. 16Huɗ ɓari na nzoɓri i séke Sikam ká Kanaa, i vǎa voro ɗo luɔ huɗ ká Abaraham hie pola lew ziŋ vu Emori na.

17«Ɓay ká Ŋgɛrɛwṵru waa ziŋ Abaraham pola lew na, zaɗka namke tɔ̀ŋ ɗi ya deɓ ɓay ví báyḭi lɛ, sa̰w naari mboŋ kḭ í síe ɓa pola pola ká tusiri Eziɓte. 18Falɛ ku lɛ, mbay kḭ ká ɓa fie ká laa soro ɓay Zezeɓ ya na tii sa̰w réke puo ká ɗi. 19Mbayke ku na kɔ bulu naari ɓáy nun sḭ́ɛ, a ula ri a ɗaa nun-ri tuɔ síe a haa ri ɓay haŋa ri pɔŋ vu ɓari ká ɓa leɗ tupɛŋri ha ri hu. 20Sewke ku na, i mboŋ *Moyze ká ndaɗ leɗ ɓamba ká nun Ŋgɛrɛwṵru. I hɔl ni ká ɓil hul bi-ɛ few say. 21Zaɗka i ziŋ faa kɔrɔ ni mbǎa í pɔŋ ni na báyḭi lɛ, vu Farawo̰n ká ɓa leɗ má̰y tikɗi na vǎa ziŋ ni a mbi ni, a hɔl ni ɓa vu ɓil-e. 22Ze Moyze na, i fere ni nun nzɛm nzoɓ Eziɓteri riw bele ha̰ ni kɔ. Ka ŋgɔŋ ɓáy ɓay nda̰w, ɓáy fe ɗáa ɓeri nda̰w pi.

23«Zaɗka Moyze ɗaa mbiimbam síŋ niŋ na báyḭi lɛ, ka mbi nzi-ɛ ɓay séke ɓay vǎa kɔ́kɔ yṵ-ɛri ká i ɓa leɗ Izarayɛlri na. 24Zaɗkaʼa se na báyḭi lɛ, ka kɔ leɗ Eziɓte mbḭw munu ká ɗo ɗáa ɓay ziŋ leɗ *Izarayɛl na. Ze a ya̰a tul leɗ Izarayɛl ká kṵ-ɛ nda ni na, a nda ni a i ni a vbíɗake gbaa ndaake. 25Ka ker ká ɓil law-ɛ mii, yṵ ɓeriri i kɔ́kɔ ɓeri ɓa nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru a tínake ri saa ɓil koy. Roo lɛ, i kɔ munu ya. 26Nzaaruoke na báyḭi lɛ, ka yḭ̀i a se luo-ri na rɔɓay, lɛ, ka ziŋ leɗ Izarayɛlri siɗi ká i ɗo ndáka kḭ. Ka ví ɗo mgbaka ri hɛrɛ ɓáy kusol ɓay huoke ɓay húoke law-ri a ɓaa mii: “Yṵ-iri, ɓaarì ká ì ɓa nzoɓ ini na, ɗaa mina ì nda kḭ munu lɛ?” 27Báyḭi lɛ, nzoɓ ha̰y ká nda yṵ-ɛ ŋgḭi ɓamba na tuŋ Moyze ŋgereŋ a ɓaa mii: “Nzoɓ ve ze náa mù ɓa mbay, mase nzoɓ kúŋ sal ɓay tul ɓuru lɛ? 28Wa̰a, mù hii ɓay ika mì munu ká mù ike nzoɓ ká Eziɓte ká liɛ na nda̰w lɛ woo+ !” 29Zaɗka Moyze laa ɓayke na báyḭi lɛ, ka naa sùo-ɛ a tḭi ɗul a vǎa kaw tusiri Madian. Ka kaw ɗi kpṵru, a mboŋ leɗ wa̰rari ɓa siɗi ká ɗi.

30«Zaɗka mbiimbam kal síŋ niŋ na báyḭi lɛ, Moyze ɗo ɓil law kɔr ká lakun kuo ká Sinay. Lɛɛ, leɗ nzaapeɗ ká nulue mbḭw tḭi tul-e ká ɓil rḭm huu ká ɗo puu ká gbúɗa. 31Zaɗka Moyze mbi nun-ɛ a kɔ fe ká tḭi na, tuku ni ha̰ ni kaw yer, ze a soro ɓa pola ɓay kɔ́kɔ feke na. Báyḭi lɛ, ka laa kusol Ŋgɛrɛmbay ká ɓaa ha̰ ni mii: 32“Mì ɓa Ŋgɛrɛwṵru bul-ari. Mì ɓa Ŋgɛrɛwṵru Abaraham, Ŋgɛrɛwṵru Izak, a mí ɓa Ŋgɛrɛwṵru Zakoɓ nda̰w+ .” Báyḭi lɛ, hḭɛ ɗaa Moyze ha̰ ni tɔ kpak kpak, a hii ɓay kɔ-kɔ́m ɓa huu na mbǎa. 33Lɛɛ, Ŋgɛrɛmbay ɓaa ha̰ ni mii: “Mu nán dikɔn ká ɓal-a, ɓay ḭi lɛ, zaɗ ká mù ɗo ɗi key na ɓa zaɗ ká ɗo ɓoɗ ɓa taa ɓi. 34Nzoɓ ɓiri ká i kaw tusiri Eziɓte na, mì kɔ sɛkɛ fe ɓari kɔ. Rɛ́kɛ sùo ɓari na, mì la-laa, ze mí ɗi mí vi ɓay ya̰aŋa ri. Timbɛɗɛ key na, mu vi ha̰ mi píe mù se Eziɓte+ .”

35«Moyze taa mbḭwke ká leɗ Izarayɛlri tuŋ ni ŋgereŋ í ɓaa mii, nzoɓ ve ze naa ni ɓa mbay, mase nzoɓ kúŋ sal ɓay tul ɓari lɛ na, ɓa ɓe na kḭ ze Ŋgɛrɛwṵru pie ni ɓa mbay nda̰w, nzoɓ tína ri saa ɓil koy nda̰w, ɓáy faa leɗ nzaapeɗ ká nulue ká tḭi tul-e ká ɓil rḭm huu ká ɗo puu ká gbúɗa káʼa sɔ ni na. 36Ɓa ɓe Moyze na ze, ka tina leɗ Izarayɛlri saa ɓil koy ká tusiri Eziɓte ɓáy faa fe saŋri, ɓáy feri ká mba kɔ́kɔ ká tusiri Eziɓte nda̰w, ká lakun Maambii Sḭ́ɛ nda̰w, ká ɓil law kɔr mbiimbam síŋ niŋ nda̰w pi. 37Ɓa ɓe na key rɔɓay ze ka ɓaa ha̰ leɗ Izarayɛlri mii: “Ŋgɛrɛwṵru a píe nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzi-ɛ mbḭw munu ká ɓi, ká sakra ɓaarì na ha rì+ .” 38Zaɗka leɗ Izarayɛlri mbṵ kḭ ká ɓil law kɔr na, ɓe Moyze key na rɔɓay ze ka ɗo ziŋ ri. Ka ɗo sikɗa bulu naari ɓáy leɗ nzaapeɗ Ŋgɛrɛwṵru ká ɓaa ɓay ziŋ ni ká tul kuo Sinay. Ɓe Moyze na ze ya̰a ɓay ká luo Ŋgɛrɛwṵru ká ɓa ɓay káw ɓáy kumnun na ha̰ bulu naari, lɛ, i suo í ɓaa ha̰ naari. 39Roo lɛ, bulu naari hii ɓay ɗáa vu mbom ɓo tul ɓay ɓe na ya, í tuŋ ni ŋgereŋ í ɗaa law-ri ɓo tul yḭ́i ɓa tusiri Eziɓte, 40í ɓaa ha̰ *Aro̰n mii: “Ɗaa wṵruri ha̰ ɓuru ha ri nda faa pol naari, ɓay ḭi lɛ, Moyzeke ká tina naari saa tusiri Eziɓte na, náa kɔ́ri zaɗ kaʼa se ɓa ɓaɗi ya+ .” 41Ká ɓil namke ku na, i zuu lari í ɗaa ni rìi vu nday ɗo í puo ɓa wṵru ɓari, a í ɗaa suoriya ɓay tul fe ká i ɗaa ɓáy nduo-ri ɗo na. 42Báyḭi lɛ, fe ɗáa ɓari na ɗaa ha̰ law Ŋgɛrɛwṵru fɛrɛ bǐr ká tul-ri, a pɔŋ ri ha ri ruo mbaymawri ká tumbam, munu káʼa ɓaa ɓayke ká ɓil mbeɗe nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzi-ɛ mii:

“Ɓaarì Izarayɛlri, wa̰a, ɓa ɓi ze ì vbie fe hɔl í púoke fe ha̰ mì

ɓáy mbiimbam ká náa ɗáari síŋ niŋ ká ɓil law kɔr na lɛ?

Ṵ́-uu, ɓa ɓi ya.

43Zaɗri riw bele ká ì se ɗi na,

ì soɓ fe ká i puɗ ɓa hul wṵru ɓaarì ká ɓa Molok,

ɓáy wṵru mbaymaw Refan ká ì ɗaa ɓáy nduo-rì na.

Wṵrukeri key na ì ɗaa í puo fe ha ri.

Sa̰wke mini ze, mì vbúku rì mí ha̰ nzoɓri ví fá̰a rì

í zɔ̌lke ɗi ɗi mak mak ɓáy Babilo̰n+ .”

44«Zaɗka bulu naari ɗo ɓil law kɔr ɓáy na, *hul ka̰ni Ŋgɛrɛwṵru ká i ɗaa ɓáy huɔ na ɗo sakra ɓari a kiɛ ri mii, Ŋgɛrɛwṵru ɗo ziŋ ri. Hulke ku na, i ɗaa munu ká Ŋgɛrɛwṵru mbi nzi-ɛ a kiɛ Moyze faa ɗáake ha̰ ni ɗaa munu káʼa kɔ ɓáy nun-ɛ. 45Hulke ku na, vu bulu naari pɔŋ ha̰ vu ɓari. A ɓari na laa lɛ, i soɓ í séke fal *Zozuye ká nda faa pol-ri kpṵru í tḭ́ike tusiri ká Ŋgɛrɛwṵru nii sa̰w nzoɓri ká i kaw ɗi na pol-ri. Hulke ku na ɗo kpṵru tḭi sewke ká *Daviɗ réke mbay. 46Ɓe Daviɗ na ka rii nun Ŋgɛrɛwṵru, a vbi ni faa ɓay ɗáa hul ha̰ ɓe káʼa ɓa Ŋgɛrɛwṵru Zakoɓ na, ka ɗaa puo ká ɗi. 47Roo lɛ, ɓa vi-e Salomo̰n ze ɗaa hul ha̰ ni. 48Ɓe nu ku hɔy kara, Ŋgɛrɛwṵru ká nulue siya káʼa ɓa Ŋgɛrɛ Tul Feri Riw Bele na, kaw ɓil hul ká nzoɓ ɗaa ɓáy nduo-ɛ na ya, munu ká Ŋgɛrɛmbay ɓaa ha̰ nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzi-ɛ mii:

49“Nulue siya ɓa zaɗ réke mbay ɓi,

a tusiri key ɓa zaɗ tɔkɔ ɓal-i.

Wa̰a, kḭri hul ḭi rɔɓay, ì ɗáa ɓay haŋa mì lɛ?

Wa̰a, zaɗ ha̰a ze ì ɗaa ɓa zaɗ mgbaka ta̰ram ɓi lɛ?

50Fe niri key na wa̰a, ɓa ɓi ze, mì ɗaa riw bele ya lɛ+ ?”

51«Ɓaarì nzoɓ tul ŋgɔŋɔri ká law-rì mbii diɓ diɓ, ká suku-rì tḭi sṵy í laa ɓay ya nda̰w na! Ì tuŋ Tem Law Pie ŋgereŋ ɓaŋguɔ! Ɓaarì na ì ɗo munu ká bulu ɓaarì na ǔɔ! 52Nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na, nzoɓ taa ha̰a ze bulu ɓaarì na laɗ ɗáa nun-ɛ tuɔ síe lɛ? Ɓari na, i i nzoɓri ká i vi pola í ka-káa ɓay se tul vika Nzoɓ Fe Ɗáa Ɓáy Zaɗɛ na. Ɓa ɓe na ze, timbɛɗɛ ì mbi tul-e í i ni. 53Ɓaarì ká ì ya̰a *bol kusol Ŋgɛrɛwṵru ɓáy faa leɗ nzaapeɗri ká nulue na, ì ɗaa vu mbom ɓo tul bol kusol key na ya!»

I i Etḭɛn

54Zaɗka *nzoɓ kúŋ sal ɓay luyeri laa ɓayke na munu báyḭi lɛ, law-ri fa̰a ri puu-u, í sṵ sere-ri ŋgɛ̌r ŋgɛ̌r ká tul Etḭɛn. 55Roo lɛ, Etḭɛn ká Tem Law Pie mbaa ɓil law-ɛ na kɔ-kɔ́m ɓa nulue, lɛ, ka kɔ riŋ ɗika Ŋgɛrɛwṵru ɓáy Zezu ká ɗo siya ká tunduo hoɗo Ŋgɛrɛwṵru 56a ɓaa mii: «Ì laa key! Mì kɔ nulue mgbuɗa ɗo hɔy, mí kɔ *Vu Nzoɓ ɗo siya ká tunduo hoɗo Ŋgɛrɛwṵru!» 57Zaɗka i laa ɓayke munu báyḭi lɛ, i guu ni gɔ̌m í ɗaa nduo-ri mbii basuku-ri í takra í ɗuu vbuɓuɓu ɓa tul-e, 58í mgba ni í tḭ́ike ni saa ɓil ŋgɛrɛpuo na ŋgereŋ ɓa nzaa zaɗ nda̰w rɔɔ, í tii sa̰w vbúku ni ɓáy tisaw ɓay ika ni ɓáy. Nzoɓ nasi ɓay huɗ ɓeri na, i nan gari ɓari í ha̰ leɗ kuban mbḭw munu ká riŋ-ɛ ɓa Sol ha̰ ni kɔrɔ. 59Zaɗka i ɗo vbúku ni kɔɓ rɔɓay na, Etḭɛn ɗaa nzaa ɓay kere a ɓaa mii: «Ŋgɛrɛmbay Zezu! Mu ya̰a ɔ̰mi ɓi ɓa luo-ɔ!» 60Falɛ ku báyḭi lɛ, ka huku siri mgbṵu a ɗaa nzaa ɓay kere rɔɓay ɓáy bawda kusol-e mii: «Mbay, mu ɗaa ɓay feya̰a key na ka ɓo tul-ri ya!» Fal ɓay na ku báyḭi lɛ, ɔ̰mi ɓe tḭi ha̰ ni haw saɗak.