Search form

Marki 5

Zezu vaa nzoɓ ká temndaya ɗo tul-e

(Mat 8.28-34; Luk 8.26-39)

1Báyḭi lɛ, Zezu ɓáy leɗ nduoɓal-ɛri i tḭi nzaa kporombii ká fi kɛlu ká tusiri nzoɓ Gerazari. 2Zezu ɗì saa ɓil tuo, lɛ, ká zaɗɛ ku hɔy, nzoɓ mbḭw munu tḭi saa zaɗ ká tupalri ɗo ɗi a suɔ nun-ɛ. Leɗbanke ku na, temndaya ɗo tul-e 3ha̰ ni ɗaa puo ká tupalri. Nzoɓ mbḭw maa ɓay mgbaka ni ɓay síŋ ni ya. Sal lari kara maa ɓay síŋke ni ya. 4Tusuɛke lɛ, faa ɓal ŋgḭ-ŋgḭi ze i siŋ nduo-ɛ ɓáy ɓal-ɛ ɓáy sal lari, lɛ, ka mḭira sal larikeri na mgbaɗ mgbaɗ riw bele. Nzoɓ mbḭw mini ká maa ɓay mgbaka ni na tiya. 5Ɓaŋguɔ kpaɗara, suŋ ɓáy ɓisie na, ka ha̰ari sakra tupalri ɓáy kuori a guu fe ɓeleŋ ɓeleŋ, a yḭw sùo-ɛ ɓáy tisawri ha̰ ni tḭ̀i nṵɔ.

6Zaɗka leɗban na kɔ Zezu ká se lew vuku na báyḭi lɛ, ka ɗuu a se luo-ɛ a vǎa huku pol-e 7a guu fe ɓeleŋ a ɓaa mii: «Zezu, Vu Ŋgɛrɛwṵru ká nulue siya, fe ḭi ze ɗo sakra náa lɛ woo? Mì koɗ mù ɓáy riŋ Ŋgɛrɛwṵru, mu fɛ́rɛ tul-i ya!» 8Leɗban na ɓaa munu, ɓay ḭi lɛ, Zezu mbi nzi-ɛ ɓay haŋa temndaya na ka tḭi ká tul-e. 9Báyḭi lɛ, Zezu vbi leɗban na a ɓaa mii: «Riŋ-a ɓa ḭi lɛ?» Lɛɛ, ka yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Riŋ-i ɓa Ŋgḭ-ŋgḭi, ɓay ḭi lɛ, ɓuru temndayari na ɓuru ŋgḭi ɓamba.» 10Rɔɓay, leɗban na koɗ ni a naa pol-e mgbáa, ɓay haŋa ni ka nii temndayari na ha ri zɔl ɗi ɗi ká zaɗɛ na ku ya.

11Ká zaɗɛ ku na kuɗu mbel puɔri ŋgḭi ɓamba i ɗo sṵŋa fe ɗi ya ɓáy ha̰n kuo. 12Báyḭi lɛ, temndayari ká i ɗo tul leɗban na, i koɗ Zezu í ɓaa mii: «Nii ɓuru se tul mbelri na ku ɓay haŋa ɓuru rìi tul-ri!» 13Lɛɛ, ka pɔŋ faa ha ri, ze temndayari na tḭi ká tul leɗban na í ɗuu í vǎa rìi tul mbelri na. Kuɗu mbelri ká tul-ri maa isɔɗ sɔɗ duɔ zaɗ siɗi na, i zuɔ ɗul vbuɓuɓu ɓáy takra í tḭi nzaa ŋgeŋ í zoɗ kirim kirim zuɔ maambii ha̰ mbii ya̰a ri riw bele.

14Nzoɓ kɔ́rɔ mbel puɔri na, zaɗka i kɔ munu báyḭi lɛ, i haw ɗul í vǎa ɗaa ɓayke nda zaɗ ká ŋgɛrɛpuo ɓáy vu puori ká ɗo ɓisuy. Lɛɛ, nzoɓri se riw bele í kɔ fekeri ká kal na. 15Zaɗka i tḭi luo Zezu na báyḭi lɛ, i kɔ leɗban ká temndayari ŋgḭ-ŋgḭi ɗo tul-e pola na kaw ɗi, gari ɗo sùo-ɛ, a ɗo ɓáy kere. Lɛɛ, hḭɛ ɗaa ri. 16Báyḭi lɛ, nzoɓri ká i kɔ temndayari ká tḭi ká tul leɗban a í rìi tul mbel puɔri na, i kḭi ɓayke ha̰ nzoɓri laa. 17Zaɗka i laa ɓayke munu na báyḭi lɛ, i tii sa̰w kóɗ Zezu ɓay haŋa ni ka zɔ́l ká tusiri ɓari.

18Falɛ lɛ, Zezu hil a kaw ɓil tuo na, lɛ, nzoɓ ká temndayari ɗo tul-e pola káʼa vaa ni na vbi ni ɓay haŋa ni ka pɔ́ŋ faa ha̰ ɓeri ɗo ziŋ ni. 19Roo lɛ, Zezu ha̰ ni faa ya a ɓaa ha̰ ni mii: «Yḭ̀i mú se puɔ ká luo nzoɓ ini ɓori, a mú kḭi fal feri riw bele ká Ŋgɛrɛmbay ɗaa ziŋ mù ɓáy faa law kere ɓe na ha ri laa.» 20Báyḭi lɛ, leɗban na uru a zɔl kḭ na laa, a tii sa̰w ka-káa ɓay feri riw bele ká Zezu ɗaa ziŋ ni na ha̰ nzoɓri ká tusiri Dekapol+ . Nzoɓri riw bele ká i laa ɓayke na i kaw yer.

Vu Zayrus ɓáy má̰y ká sím tḭi ni

(Mat 9.18-26; Luk 8.40-56)

21Zezu yḭ̀i ɓáy tuo na rɔɓay a se nzaa kporombii ká fi kɛlu. Lɛɛ, ruɔ nzoɓri ŋgḭi ɓamba mbṵ kḭ í kiri ni gbuk ká nzaa kporombii na ku. 22Báyḭi lɛ, mbay tul *hul mbṵ́ kḭ Ziɓri mbḭw munu ká riŋ-ɛ ɓa Zayrus tḭi zaɗɛ na ku. Zaɗkaʼa kɔ Zezu na báyḭi lɛ, ka kii a naa pol-e 23a koɗ ni mii: «Mbay! Vu-i ká ɓa leɗ má̰y nzoɓ naa siri ɓa huɗ. Kóɗ ŋguɔ hɔy, mu ví ɗaa nduo-ɔ ɓo tul-e ɓo ha̰ sùo-ɛ ka vaa a káw ɓáy kumnun ha̰ mì.»

24Zaɗka Zezu laa ɓay ɓe na munu báyḭi lɛ, ka uru a se ziŋ ni. Ruɔ nzoɓri ŋgḭi ɓamba se fal-ɛ í mbuo ni luo luo. 25Lɛɛ, ká zaɗɛ ku na, má̰y mbḭw ɗo ɗi ku ká sím tḭi ni ɗaa mbiimbam duɔ falɛ siɗi ro. 26Ɓáy faa ha̰ari ɓe ká luo nzoɓ haŋa sa̰wpuu váa nzoɓri ɓoɗ ɓoɗ ŋgḭi ɓamba na, ka kɔ́ke sɛkɛ fe ká nduo-ri ɓamba, a ɓiɛ lari ɓe riw bele. Roo lɛ, sa̰wpuukeri ku na sɔ ni mbḭw ya, ha̰ sím na tḭi ni ɓa pola pola. 27Zaɗka leɗ má̰y na laa soro ɓay ká se tul Zezu na báyḭi lɛ, ka rìi sakra ruɔ nzoɓri, a ṵu kpṵru a tḭi ká fal-ɛ a zaa gari ɓe, 28ɓay ḭi lɛ, ka ɓaa ká ɓil law-ɛ mii: «Zaɗka mì zaa gari ɓeri kḭ hɔy lɛ, sùo-i na a váa.» 29Ká zaɗɛ ku hɔy, sím ká tḭi ni na nzi-ɛ kuŋ nzɛɗ ha̰ ni kɔ mii, sùo ɓeri vaa ɓáy kere.

30Lɛɛ, ɓa vaa hɔy Zezu kɔ mii, hṵrusuo tḭi saa sùo ɓeri, a fɛrɛ nun-ɛ ká sakra ruɔ nzoɓri a vbi ri mii: «A ve ze zaa gari ɓi lɛ?» 31Báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal-ɛri yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ruɔ nzoɓri ká i mbuo mù luo luo key na, mù kɔ ya rɔɔ, mú ɓaa mii, a ve ze zaa sùo-ɔ lɛ, na lɛ woo?» 32Roo lɛ, Zezu kɔ-kɔ́m rie ni ɓay kɔ́kɔ nzoɓ ká ɗaa fe na ku. 33Lɛɛ, leɗ má̰y na hḭɛ ɗaa ni ha̰ ni tɔ ɗɛk ɗɛk, ɓay ḭi lɛ, fe ká ɗaa ha̰ sùo-ɛ vaa na ka kɔ kɔ. Ka ví huku siri ká pol Zezu, a ɓaa sùo ɓay ká ɓil law-ɛ riw bele ha̰ ni. 34Báyḭi lɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Vu-i má̰yke, law-a ká mù ɗaa ɓo tul-i na, ha̰ sùo-ɔ na vaa mù. Mu se ɓáy kere ɗɛkɛkɛ; suosɛrɛm ɓo na ti ɗáa mù mbǎa.»

35Zaɗka Zezu ɗo ɓáa ɓay kɔɓ rɔɓay na báyḭi lɛ, nzoɓ nzaapeɗ ha̰nɛri vi saa puo mbay Zayrus í ɓaa ha̰ Zayrus na mii: «Vu-ɔ na hu-hu. Wa̰a, ɓay ḭi nda̰w rɔɔ mù yɔklɔ mbay Zezu na ɓáy lɛ?» 36Zezu laa ɓay ɓari ka i ɓaa na, roo lɛ, ka ɗaa law-ɛ ɓo ɗi ya; ka ɓaa ha̰ mbay tul hul mbṵ́ kḭ Ziɓri na mii: «Ha̰ hḭɛ ka ɗáa mù ya; mu ɗaa law-a ka ɓo tul-i!» 37Zezu pɔŋ faa ha̰ nzoɓ mbḭw su ni ya. Roo lɛ, ɓa Piyɛr ɓáy Zak ɓáy yṵ-ɛ Za̰a huo-ri hɔy ze i su ni. 38Zaɗka i tḭi puo mbay tul hul mbṵ́ kḭ Ziɓri na báyḭi lɛ, Zezu kɔ nzoɓri ká i kaw zaɗ huɗ ká í ɗo ɓɔ́ɗ sùo-ri í rɛke rɛw í nda saa nzaa ɓeleŋ ɓeleŋ. 39Lɛɛ, ka rìi a se hula a ɓaa ha ri mii: «Ɓay ḭi nda̰w rɔɔ ì ɗara sùo-rì, í rɛ-rɛw mini key lɛ? Leɗ má̰y tikɗi na hu ya, roo lɛ, ka na-nam.» 40Báyḭi lɛ, ɓari na i siɛ ni siɛ hɔy. Lɛɛ, Zezu ha ri tḭi kɛlɛ riw bele, a ha̰ bǎa leɗ ɓáy máa leɗ, rɔɔ ɓáy leɗ nduoɓal-ɛri ká say na rìi ziŋ ni í se zaɗ ká leɗ má̰y tikɗi na naa ɗi. 41Báyḭi lɛ, Zezu mgba nduo-ɛ a ɓaa ha̰ ni mii: «Talita Kum.» Ɓay nzaa ɓay naari lɛ, ɓaa mii: «Má̰y tikɗi, mì ɓaa ha̰ mu, úru siya.» 42Ká zaɗɛ ku hɔy lɛ, leɗ má̰y tikɗi ká ɗo ɓáy mbiimbam duɔ falɛ siɗi na uru siya a tii sa̰w se-seɗ. Zaɗka i kɔ feke na, zaɗ ɓay zee ri sɛl ha ri kaw yer. 43Lɛɛ, Zezu ɓaa ɓay ŋgɔ-ŋgɔŋ mii: «Ì ha̰ ɓay key na ka tḭi ká nzaa-rì ha̰ nzoɓ mbḭw ka laa ya.» Falɛ ku rɔɔ a ɓaa ha ri mii: «Ì ha̰ ni fe sṵm ha̰ ni sṵ!»