Search form

Marki 6

Nzoɓ Nazarɛɗri ɗaa law-ri ɓo tul Zezu ya

(Mat 13.53-58; Luk 4.16-30)

1Zezu uru ká zaɗɛ na ku a se puo káʼa ŋgɔŋ ká ɗi, lɛ, leɗ nduoɓal-ɛri su ni. 2Zaɗka *nam mgbaka ta̰ram Ziɓri vi báyḭi lɛ, Zezu se *hul mbṵ́ kḭ ɓari Ziɓri a tii sa̰w fére nzoɓri fe. Lɛɛ, nzoɓri ŋgḭi ɓamba ká í laa fe fére ɓe na tuku ri ha ri ɓaa mii: «Hay! Fe fére ɓeri key na, uru saa ha̰a lɛ? Nun nzɛm key na, a ve ze ha̰ ni lɛ? Mase a ve rɔɔ ha̰ ni hṵrusuo ɗáa kḭri fe saŋri ká mini key lɛ? 3Wa̰a, ka ɓa nzoɓ sáka puu, vu Mari na ya lɛ? Ka ɓa yṵ Zak ɓáy Zoze ɓáy Zud ɓáy Simo̰n ya lɛ? Tini-ɛri ti sakra naari key ya lɛ woo?» Feke ku na ɗaa ha ri ɗáake law-ri ɓo tul Zezu ya. 4Lɛɛ, Zezu ɓaa ɓay ha ri mii: «Nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na, i hḭɛ ni ɓáy zaɗri riw bele, roo lɛ, ɓa nzoɓ puo mboŋ niri ɓáy nzoɓ sa̰w ka̰ni ɓeri ɓáy nzoɓ ini ɓeri huo-ri hɔy ze i hḭɛ ni ya.» 5Sa̰wke mini ze, Zezu maa ɗáa fe saŋ ká puo mboŋ ni ya, roo lɛ, ka ɗaa nduo-ɛ ɓo tul nzoɓ suosɛrɛm ha̰nɛri a vaa ri. 6Law-ri ká i hii ɗáa ɓo tul-e ya na tuku ni ha̰ ni kaw yer.

Zezu pie leɗ nduoɓal-ɛri siɗi siɗi ɓay haŋa ri ka-káa ɓay ɓe

(Mat 10.5-15; Luk 9.1-6)

Falɛ ku lɛ, Zezu se puori ká kiri Nazarɛɗ kɔr a fere fe ká ɗi. 7Ka ɗi leɗ nduoɓal-ɛri ká duɔ falɛ siɗi, a tii sa̰w píe ri siɗi siɗi, a ha ri hṵrusuo ká tul temndayari. 8Pola rɔɔ ɓay píe ri na, ka ɓaa ha ri mii: «Ì mgba fe mbḭw ɗo nduo-rì ɓáy seɗ varu ɓaarì ya, ká̰w hɔy ze ì mgba. Ì se ɓáy fe sṵm ya nda̰w, ɓɔl ya nda̰w, í ɗaa lari ka nduo tul gari ɓaarì ya nda̰w. 9Ì nduo gari ka ká̰y tul kḭ ya. Ì ndaa dikɔn ze ka ɗo ɓal-rì.» 10Ka ɓaa ha ri na rɔɓay mii: «Zaɗka ì se puo mbḭw, rɔɔ nzoɓ ɗí rì ɓay haŋa rì kaw ziŋ ni ká puo ɓe na lɛ, ì káw ɗi kpṵru maa ɓáy zɔ́l ɓaarì. 11Zaɗka ì se puo mbḭw munu, rɔɔ nzoɓ puokeri hii ɓay mgbaka rì ɓáy kere ya, mase i hii ɓay láa ɓay ɓaarì ya lɛ, ì tḭi ká puoke ku, a í nda kusal puoke ká ɓal-rì kuɓ kuɓ ɓay bákake ri se tul fe ka̰aya ká i ɗaa na.» 12Báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal-ɛri zɔl í se ka-káa ɓay haŋa nzoɓri suo kér ɓay ɓari. 13I nii temndayari ŋgḭi ɓamba nda̰w, a í ɗaa num zuɔ tul nzoɓ suosɛrɛmri ŋgḭi ɓamba ha ri vaa nda̰w pi.

Ɓay huɗ Za̰a Batis

(Mat 14.1-12; Luk 9.7-9)

14Soro ɓay Zezu mgba a ya̰a ɓáy zaɗri riw bele ha̰ ɓayke tɔɗɔ a ɓo suku Mbay *Eroɗ. Nzoɓ ha̰nɛri ɓaa ɓay ká tul Zezu mii: «Ɓa Za̰a Batis ká tḭi saa luɔ huɗ! Sa̰wke mini ze, ka ɗo ɓáy hṵrusuo ká ɓay ɗáa fe saŋri.» 15Nzoɓ ha̰wri ɓaa mii: «Ɓa *Eli+ .» Nzoɓ kḭri ɓoɗ rɔɓay ɓaa mii: «Ɓa nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru mbḭw ká ɗo munu ká nzoɓ mbḭw ká ɓa nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru naari ká piɛɗke lew.» 16Zaɗka Mbay Eroɗ laa ɓayke munu na báyḭi lɛ, ka ɓaa mii: «Ɓa Za̰a Batis ká mì ha ri kuŋ tul-e na; ɓa ɓe na ze ka tḭi saa luɔ huɗ ku lɛ!» 17Tusuɛke lɛ, zaɗka Za̰a kaw ɓáy kumnun kɔɓ ɓáy na, Mbay Eroɗ mbi nzi-ɛ ha ri mgba Za̰a í siŋ ni ɓáy sal lari í ɗaa ni ɓo hul sal, ɓay ḭi lɛ, Mbay Eroɗ ká ya̰a Eroɗiade ká ɓa má̰y yṵ-ɛ Filiɓ na, 18Za̰a ɓaa ha̰ ni ɓaŋguɔ mii, ka ɗo ɓáy faa ká ɓay kɔrɔ má̰y yṵ-ɛ na ɓa taa ɓe ya. 19Ɓa fe ká ɗaa ha̰ law Eroɗiade fa̰a ni ká tul Za̰a a hii ɓay ika ni, roo lɛ, ka maa ɗáa munu ya ɓay tul Eroɗ 20ká hḭɛ ni, a kɔ ni ɓa nzoɓ fe ɗáa ɓáy zaɗɛ ká ɗo ɓoɗ ɓa taa Ŋgɛrɛwṵru, ze a kɔrɔ ni. Zaɗka Mbay Eroɗ laa ɓay Za̰a na, law-ɛ nzaa ni. Ɓe nu ku hɔy kara, ka hii láa ɓay ɓe na mgbum.

21Báyḭi lɛ, nam mbḭw munu na Eroɗiade ziŋ faa. Namke ku na ɓa nam mboŋa Mbay Eroɗ káʼa ɗáake fe sṵm ha̰ nzoɓri. Ka ɗi ŋgɛrɛ ɓeri ɓáy ŋgɛrɛnzoɓ yṵmri ɓáy ŋgɛrɛnzoɓ réke tul puori ká kuɗu zaɗ ká Galele. 22Báyḭi lɛ, vu Eroɗiade ká ɓa leɗ má̰y tikɗi na rìi a se ɓil hul fe sṵm ɓari na a nda-nday. Lɛɛ, nday káʼa nda na rii law Mbay Eroɗ ɓáy nzoɓri káʼa ɗi ri kaw ziŋ ni na. Báyḭi lɛ, Mbay Eroɗ ɓaa ha̰ ni mii: «Vbi mì fe ká law-a hii, lɛ, mì haŋa mù.» 23Ka haa huɗ ká ɗi mii: «Fe ká mù vbika mì na, mì haŋa mù na kḭ. Ze ɓa na tafɛlɛ puoruo ɓi hɔy kara, mì haŋa mù!» 24Báyḭi lɛ, leɗ má̰y tikɗi na zɔl ká nzaa Mbay Eroɗ na, a se luo mi-ɛ a vbi ni mii: «Ha̰a ḭi ze mì vbika lɛ woo?» Lɛɛ, mi-ɛ na yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Mu se mú vbi ni tul Za̰a Batis ze ha̰ mì.» 25Lɛɛ, leɗ má̰y tikɗi na takra a yḭ̀i ɓáy tul ɓal-ɛ nzɛk, a se luo mbay na a ɓaa ha̰ ni mii: «Mì hii ɓay haŋa mù ha̰ mì tul Za̰a Batis ká zaɗ ni key koɗ hɔy ka ɓo ɓil patinza ha̰ mì.» 26Zaɗka Mbay Eroɗ laa ɓayke munu báyḭi lɛ, sùo-ɛ rii ni ya. Roo lɛ, ka hii ɓay ɓéɗ leɗ má̰y tikɗi na ya, ɓay tul huɗ káʼa haa ká nun ruɔ nzoɓri káʼa ɗi ri kaw ziŋ ni na. 27Zaɗɛ ku hɔy, ka mbi nzi-ɛ a pie nzoɓ yṵm mbḭw ká kɔrɔ zaɗ na ɓay haŋa ni se a vǎa kuŋ tul Za̰a Batis a víke. Lɛɛ, nzoɓ yṵm na se ɓil hul sal na a kuŋ tul Za̰a Batis 28a ɗaa ɓo ɓil patinza a víke ha̰ leɗ má̰y tikɗi na, lɛ, leɗ má̰y tikɗi na ya̰a a séke ha̰ mi-ɛ na. 29Zaɗka leɗ nduoɓal Za̰ari laa ɓayke munu báyḭi lɛ, i ví mbi huɗ ɓe na í voro.

Zezu hɔl nzoɓri ɓa isɔɗ sɔɗ duɔ zaɗ ndeɓe

(Mat 14.13-21; Luk 9.10-17; Za̰a 6.1-14)

30Nzoɓ ndáy nzaapeɗ Zezuri yḭ̀i saa zaɗ ka-káa Ɓay Kere, í se luo-ɛ í kḭi fal feri riw bele ká i ɗaa ɓáy fe ká i fere nzoɓri na ha̰ ni. 31Nzoɓri ká i vi luo-ɛ a í zɔl na i ŋgḭi ɓamba tasiri ha̰ Zezu ɓáy leɗ nduoɓal-ɛri i ziŋ faa ká ɓay sṵŋa fe kara ya. Sa̰wke mini ze, Zezu ɓaa ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri na mii: «Ì vi ziŋ mì, ɓo náa vǎa káwri zaɗ ká ɗo kɔlɔk í mgba ta̰ram sùo-rì ká ɗi ndḭi.»

32Báyḭi lɛ, i tḭi í zɔl huo-ri hɔy í vǎa hil ɓil tuo í se ɓa zaɗ ká ɗo kɔlɔk na. 33Roo lɛ, nzoɓri ŋgḭi ɓamba kɔ Zezu ɓáy leɗ nduoɓal-ɛri ká i kaw ɓil tuo í zɔl vǎw na. Lɛɛ, i tḭi ɓáy puo puo riw bele, í ɗuu fal kḭ ɓáy ɓal-ri í tḭi zaɗɛ na ku pola ha̰ Zezu ɓáy leɗ nduoɓal-ɛri na.

34Zaɗka Zezu tḭi saa ɓil tuo, a kɔ ruɔ nzoɓri ká i mbṵ kḭ mɛr mɛr na ku báyḭi lɛ, ka kɔ nun síe ɓari, ɓay ḭi lɛ, nzoɓkeri rìi baɗuri ká nzoɓ kɔ́rɔ ri tiya. Lɛɛ, Zezu tii sa̰w fére ri fe ŋgḭi ɓamba.

35Zaɗka síe tɔ̀ŋ ndḭi ɓay riŋ na báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal-ɛri soro ɓa lakun-ɛ í ɓaa ha̰ ni mii: «Síe kal ro, a zaɗ ni key na ɓa ɓil law kɔr ze ɗo key. 36Ha̰ nzoɓri key na i se puori ɓáy vu puori ká kiri naari key í vǎa hie fe sṵm í sṵ.» 37Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Ɓaarì kḭ ze ì ha ri fe sṵm ha ri sṵ.» Báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal-ɛri vbi ni mii: «Úwaa, mù hii ɓay haŋa ɓuru vǎa hie maapa ha̰ nzoɓri sṵ lɛ? Fe sṵmke ku na a máa lari peɗ nam isɔɗ sɔɗ siɗi!» 38Lɛɛ, Zezu ɓaa ha ri mii: «Ì ɗo ɓáy maapa ɓa mina lɛ? Ì se í vǎa kɔ!» Zaɗka i se í vbi ɓay í laa na báyḭi lɛ, i yḭ̀i í ɓaa ha̰ ni mii: «Ɓuru ɗo ɓáy maapa ɓa ndeɓe ɓáy sḭiri ɓa siɗi.» 39Falɛ ku lɛ, Zezu mbi nzi-ɛ ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri ɓay haŋa ri ha̰ nzoɓri kaw siri ɓáy kuɗuke kuɗuke ká tul suy pamɛ. 40Lɛɛ, nzoɓri kaw ɓáy kewke kewke. Kewke taa síŋ ndeɓe ndeɓe nda̰w, isɔɗ sɔɗ nda̰w pi. 41Báyḭi lɛ, Zezu ya̰a maapa ká ndeɓe ɓáy sḭ̀i ká siɗi na, a ura nun-ɛ ɓa siya a ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru, rɔɔ a haw maapa na a ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri ɓay haŋa ri leke nzoɓri na. Ka leke ri sḭ̀i ká siɗi na nda̰w ká sakra ɓari riw bele. 42Ɓari riw bele na i sṵ mbaa ɓil-ri maa ɓáy zaɗ kɔn ɓari. 43Lɛɛ, leɗ nduoɓal-ɛri na i fa̰a ɓie maapa ɓáy sḭ̀i na mbaa buɗu ɓa duɔ falɛ siɗi. 44Ɓari ká i sṵ maapa na, wa̰rari maa isɔɗ sɔɗ duɔ zaɗ ndeɓe (5.000).

Zezu se tul maambii

(Mat 14.22-33; Za̰a 6.15-21)

45Falɛ ku ndḭi hɔy lɛ, Zezu ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri hil í kaw ɓil tuo í zɔl pola ha̰ ni ɓay séke ɓa nzaa kporombii ká fi kɛlu ɓa ŋgɛrɛpuo Besayda. Zaɗka i zɔl na, Zezu tɔ̀ŋ fal kɔɓ ɓay ɓáa ha̰ ruɔ nzoɓri zɔl faa puɔ. 46Falɛ káʼa ha̰ nzoɓri zɔl na báyḭi lɛ, ka se tul kuo ɓay ɗáa nzaa ɓay kere. 47Zaɗ sii báyḭi lɛ, tuo na ɗo ɓil law mbii, lɛ, Zezu huo-ɛ hɔy ze ɗo siri. 48Nzaa fa̰a nzaaruo na leɗ nduoɓal Zezuri ziŋ faa ká ɓay híla tuo na mbǎa, ɓay ḭi lɛ, zuu kuu ŋgḭi ɓamba a suɔ nun-ri. Zaɗka Zezu kɔ munu na báyḭi lɛ, ka se tul mbii takam takam ɓa luo-ri, tɔ̀ŋ ndḭi munu hɔy ɓay haŋa ni kál ri. 49Zaɗka i kɔ ni káʼa se tul mbii na munu báyḭi lɛ, i kɔ í ɓaa mii ɓa wṵru, ro í guu fe gǔrum gǔrum. 50Tusuɛke lɛ, i kɔ ni ɓáy zaɗ ɓari riw bele, a í tɔ kpak kpak. Roo lɛ, ká zaɗɛ ku na Zezu ɓaa ha ri mii: «Ɓa ɓi kḭ zu, ì siŋ law-rì, ì ha̰ hḭɛ ka ɗáa rì ya!» 51Falɛ ku rɔɔ a hil a kaw ziŋ ri ká ɓil tuo na, lɛ, nzaa zuu na ví kuŋ nzɛɗ. Feke ku na tuku ri ŋgḭi ɓamba tasiri ha ri kaw yer. 52Tusuɛke lɛ, fe saŋ ká Zezu ɗaa ɓáy maapa na, fe kɔ́kɔ ɓari maa ɓay kɔ́kɔ sa̰wke ya.

Zezu vaa nzoɓri ká Zenezarɛɗ

(Mat 14.34-36)

53Zezu ɓáy leɗ nduoɓal-ɛri tuo maambii i tḭi fi kɛlu ká zaɗri ká kiri Zenezarɛɗ kɔr, a í siŋ tuo na ɗo nzaa kporombii. 54Zaɗka i tḭi saa ɓil tuo na munu hɔy lɛ, nzoɓri kɔ ɓa Zezu. 55Zaɗ káʼa ɗo ɗi ká nzoɓri laa ɓay ɓe na, i ɗuu ɓáy tul puori riw bele, a í tii sa̰w fa̰a nzoɓ sɛmri ɓáy hiike í séke ha̰ ni. 56Zaɗri riw bele ká Zezu se ɗi, ká ɓa vu puori ká ɗo ɓisuy, mase puori, mase ŋgɛrɛpuori kara, nzoɓri vi ɓáy nzoɓ sɛm ɓari í ɗaa zuɔ zaɗ áake ká nun ruɔ, a í koɗ Zezu ɓay haŋa ni ka pɔŋ faa ha ri zaa nzaa gari ɓe fi siri hɔy. Lɛɛ, ɓari riw bele ká i zaa nzaa gari ɓe na, i vaa ɓáy kere.