Search form

Marki 7

Zezu ɓaa ɓay ká se tul fe sa̰w puo

(Mat 15.1-9)

1*Fariziri ɓáy nzoɓ fére nzoɓri *bol kusol ha̰nɛri ká i uru saa Zuruzalɛm na, í ví mbṵ kḭ í kiri Zezu. 2Báyḭi lɛ, i ŋga̰a leɗ nduoɓal Zezu ha̰nɛri ká i sṵ fe taŋ sḭ́ɛ nduo-ri *taŋ kaɗ kaɗ munu ká Ziɓri ɗaa ɓa fe sa̰w puo ɓari na ya. 3Tusuɛke lɛ, Fariziri ɓáy Ziɓ ha̰wri riw bele na, i ɗaa vu mbom ɓo tul fe fére bulu ɓari ká i ya̰a; i sḭɛ nduo-ri taŋ kaɗ kaɗ rɔɔ í sṵ fe ɓáy. 4Zaɗka i uru saa zaɗ fe hie hɔy kara, i sḭɛ nduo-ri taŋ kaɗ kaɗ munu ká bol kusol ɓari kiɛ na rɔɔ, í sṵ fe ɓáy. I ɗaa vu mbom ɓo tul fe sa̰w puo ha̰wri ɓoɗ ɓoɗ ŋgḭi ɓamba, munu ká faa wáa koɓo ɓáy tasa ɓáy suna.

5Báyḭi lɛ, Fariziri ɓáy *nzoɓ fére nzoɓri bol kusolri na i vbi Zezu ɓay mii: «Ɓay ḭi nda̰w rɔɔ leɗ nduoɓal-ari ɗaa vu mbom ɓo tul fe sa̰w puo ká bulu naari ɗaa na ya lɛ? I sḭɛ nduo-ri ɓáy faake munu ká bulu naari fere naari na ya hɔy í sṵ fe!» 6Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Ɓay ká Ezay ya̰a saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru se tul-rì na ɗo ɓáy zaɗɛ. Ì ɓa nzoɓ nzaa rúɔ ɓayri munu káʼa ɗaa ɗo mbeɗe mii:

“Nzoɓri key na i ɗaa mbay ɓo tul-i ɓáy nzaa-ri hɔy,

roo lɛ, ɓil law-ri ɗo ɗi ɗi ziŋ mì.

7Rúo ká nzoɓri key ruo mì na

ɗo ɓa fe ká gɔr hɔy,

ɓay ḭi lɛ, feri ká i fere nzoɓri na

ɓa fe sa̰w puo nzoɓri kḭ hɔy ɓo,

ɓa Ɓay ɓi ya+ .”

8«Ɓaarì na, ì pɔŋ bol kusol Ŋgɛrɛwṵru ɓo fi mbḭw í ɗaa vu mbom ɓo tul fe sa̰w puo nzoɓri hɔy.» 9Falɛ lɛ, ka ɓaa ha ri mii: «Ɓaarì na ì kɔ faa túŋ bol kusol Ŋgɛrɛwṵru na ŋgereŋ, ɓay mgbaka fe sa̰w puo ɓaarì ká i fere nzoɓri na ŋgɔ-ŋgɔŋ! 10Tusuɛke lɛ, bol kusol ká Ŋgɛrɛwṵru ha̰ *Moyze na ɓaa mii: “Mu ɗaa vu mbom ka ɓo tul bǎa-ka ɓáy máa-ŋa+ .” Rɔɓay, “Nzoɓ ká faɗ mi-ɛ ɓáy bi-ɛ lɛ, ɗo nun ika ni+ .” 11Roo lɛ, ɓaarì na ì fere fe sa̰w puo ɓaarì mii, zaɗka nzoɓ ɗo ɓáy fe ɓay sɔ́kɔke bi-ɛ ɓáy mi-ɛ, rɔɔ a ɓaa mii, ɓeri ti haŋa ri ya, ɓay ḭi lɛ, ɓa kɔrban, ɓayke ɓaa mii, ɓa fe ká ɓeri kɔrɔ ɗo ɓoɗ ɓay haŋa Ŋgɛrɛwṵru, lɛ, 12ì pɔ́ŋ faa ha̰ nzoɓke ku na ɓay haŋa ni ka sɔ nzoɓ mbóŋ niri na mbǎa. 13Ɓáy faa fe fére sa̰w puo ɓaarì ká ì suo í fere kḭ mini key na, ì pɔ̌ŋke Ɓay Ŋgɛrɛwṵru ɗo fi mbḭw. Rɔɓay, ì ɗaa feri ŋgḭi ɓamba ká rìi kḭrɛ ɓe niri key nda̰w.»

Fe ká ɗaa ha̰ nzoɓ síike ndiŋ ndiŋ

(Mat 15.10-20)

14Báyḭi lɛ, Zezu ɗi ruɔ nzoɓri na rɔɓay a ɓaa ha ri mii: «Ɓaarì riw bele na, ì te suku-rì í láake ɓay ɓi key na ɓáy kere í tuu sa̰wke ta-taŋ! 15Fe mbḭw ká nzoɓ sṵ se ɓil-e ká ɗaa ha̰ ni síike ndiŋ ndiŋ ká nun Ŋgɛrɛwṵru na, tiya. Roo lɛ, fe ká tḭi saa ɓil law nzoɓ ze ɗaa ha̰ ni síike ká nun Ŋgɛrɛwṵru. 16[Nzoɓ ká ɗo ɓáy suku ɓay láake lɛ, ka laa.»]

17Zaɗka Zezu pɔŋ ruɔ nzoɓri a rìi hula báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal-ɛri vbi ni sa̰w law ɓayke káʼa ɓaa ha ri na. 18Lɛɛ, ka ɓaa ha ri mii: «Ɓaarì kara, ì ta̰a láa ɓay key na kpṵy lɛ woo? Fe sṵm mbḭw mini ká nzoɓ sṵ se ɓil-e na ti ɗáa ha̰ nzoɓ síike ndiŋ ndiŋ ká nun Ŋgɛrɛwṵru ya, 19ɓay ḭi lɛ, fe key na kal a se ɓil-e ɓo, ɓo ɓil wa̰ra law-ɛ ya; falɛ lɛ, ka níike mḭ́iri riw bele ɓa kɛlɛ.» Ɓe ze ɓáy faa ɓayri key na, Zezu ɓaa mii, fe sṵmri riw bele na ɓa fe kere ká maa ɓay sṵŋa. 20Lɛɛ, ka ɓaa na rɔɓay mii: «Ɓa fe ká tḭi saa ɓil wa̰ra law nzoɓ, ze ɗaa ha̰ nzoɓ síike ká nun Ŋgɛrɛwṵru, 21ɓay ḭi lɛ, ká ɓil wa̰ra law nzoɓ ká nziiya ze kér ɓay ka̰ayari ká ha̰ nzoɓ ɗáake fe ka̰ayari na tḭi saa ɗi: kér ɓay riiɓa nda̰w, ika nzoɓ nda̰w, ɗáa nun pie nda̰w, 22kɔ́kɔ nun fe nda̰w, ɗáa law mgbɔrɔ nda̰w, úla nzoɓ nda̰w, taka mgbá̰y bapiɓi nda̰w, ɗáa sere nda̰w, ra̰ŋa kḭ nda̰w, siika sùo nda̰w, rɔɔ fe ɗáa kɔ̀kɔ nda̰w pi. 23Feya̰akeri riw bele key na uru saa ɓil law nzoɓ, rɔɔ a ɗaa ha̰ ni síike ndiŋ ndiŋ ká nun Ŋgɛrɛwṵru.»

Má̰y ká ɓa Ziɓ ya ɗaa law-ɛ ɓo tul Zezu

(Mat 15.21-28)

24Falɛ ku lɛ, Zezu uru ká zaɗɛ na ku, a se tusiri ká ɗo ɗi ya ɓáy ŋgɛrɛpuo Tir. Ka tḭi puoke ku a rìi a se hul mbḭw munu a hii ɓay haŋa nzoɓ mbḭw kara ka kɔ zaɗ káw ɓe ya, roo lɛ, faa mṵu sùo-ɛ tiya. 25Zaɗɛ ku hɔy, má̰y mbḭw munu ká temndaya ɗo tul vi-e ká ɓa leɗ má̰y tikɗi na laa soro ɓay Zezu, lɛ, ka vi a naa pol-e. 26Má̰yke ku na ka ɓa Ziɓ ya, i mboŋ ni ká Fenisi ká tusiri Siri. Lɛɛ, ka koɗ Zezu ɓay haŋa ni ka nii temndayari ká ɗo tul vi-e na. 27Roo lɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ála leɗri ha ri sṵ fe ha̰ ɓil-ri mbaa pola nda̰w rɔ, ɓay ḭi lɛ, ɗo ndaɗ ɓamba ɓay mbika fe sṵm ká ɗo ɓay tul leɗri a vbu ha̰ vu váyri ya.» 28Báyḭi lɛ, má̰y na yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Zaɗɛ kḭ na zu, Mbay. Roo lɛ, vu váyri ká i naa sa̰w tutakra na, i dam bum fe sṵm ká ga̰y saa nzaa leɗri siya na í sṵ.» 29Lɛɛ, Zezu ɓaa ha̰ ni mii: «Mu se puɔ. Ɓáy faa ɓay ká mù yḭiŋra ɓáy kere na, temndaya na tḭi ká tul vu-ɔ na ro.» 30A zaɗka má̰y na yḭ̀i a se puɔ báyḭi lɛ, ka kɔ vi-e na ká temndaya tḭi ká tul-e a pɔŋ ni naa hii.

Zezu ha̰ mbiki laa ɓay

31Zezu uru ká tusiri Tir a yḭ̀i ɓáy faa ká tḭi Sido̰n, a kal ɓáy tusiri Dekapol, rɔɔ a se ɓa nzaa maambii ká Galele. 32Lɛɛ, nzoɓri vi ɓáy mbiki ká ta̰a ɓáa ɓay kpṵy na ha̰ ni, a í koɗ ni ɓay haŋa ni ka ɗaa nduo-ɛ ɓo tul mbiki na a vaa ni. 33Báyḭi lɛ, Zezu mgba ni a tḭ́ike ká sakra ruɔ nzoɓri, a ɗaa vu nduo-ɛri nduo suku mbiki na, rɔɔ a sa̰-sa̰mi a ɗaa nda rḭm-ɛ. 34Falɛ ku rɔɔ, a ura nun-ɛ ɓa siya, a ya̰a ɔ̰mi fɔ̰n a ɓaa ha̰ leɗban na mii: «Efata.» Ɓáy nzaa ɓay naari lɛ, ɓaa mii: «Suk-ari ka laa ɓay.» 35Ká zaɗɛ ku hɔy suk-eri na vuo nda̰w, a rḭm-ɛ kara taŋ ɓáy kere ha̰ ni ɓaa ɓay yororo yororo. 36Báyḭi lɛ, Zezu baka nzoɓri ká i ɗo zaɗɛ na ɓay haŋa ri ɓaa ɓayke ha̰ nzoɓ mbḭw ya. Roo lɛ, ɓaŋguɔ káʼa ɓaa munu ha ri na hɔy kara, i ɗaa ha̰ ɓayke se ɓa pola pola. 37Law nzoɓri naa wǒl a tuku ri ha ri kaw yer í ɓaa mii: «Feri riw bele káʼa ɗaa na ndaɗ ɓamba! Ka ha̰ mbikiri laa ɓay nda̰w, a nzoɓri ká i ɓaa ɓay ya hɔy kara, i ɓaa ɓay *taŋ kaɗ kaɗ nda̰w pi.»