Search form

Matiye 26

Zudas ɓáy mbay Ziɓri leke ɓay ɓay mgbaka Zezu

(Mrk 14.1-2; Luk 22.1-2; Za̰a 11.45-53)

1Zaɗka Zezu fere nzoɓri ɓay ɓeri key na ɔ riw bele báyḭi lɛ, ka ɓaa ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri mii: 2«Ì kɔ nda̰w, tɔ̀ŋ nam siɗi hɔy ro ɓay ɗáa *nam suoriya tḭ́i saa ɓil koy na, lɛ, ɓi *Vu Nzoɓ na i pɔ́ŋ mì ɓo nduo nzoɓri ha ri ɓer mì ɗo tul puu say huɗ.» 3Báyḭi lɛ, *ŋgɛrɛnzoɓ fe poyri ɓáy ŋgɛrɛ Ziɓri mbṵ kḭ ká ɓil boro mbay ŋgɛrɛnzoɓ fe poy luye ká ɓa Kayif, 4ro, í nzaa faa ɓa law ɓay mgbaka Zezu ɓay ika ni. 5Roo lɛ, i ɓaa mii: «Ndaɗ ɓay mgbaka ni ká síe nam fe sṵm suoriya ya, ká ruɔ nzoɓri úru í ɗaa so tul naari.»

Má̰y mbḭw ɗaa num zuɔ tul Zezu

(Mrk 14.3-9; Za̰a 12.1-8)

6Zezu na ɗo Betani luo nzoɓ ká i ɗi ni ɓa Simo̰n nzoɓ kpḭri. 7Báyḭi lɛ, má̰y mbḭw munu soro a vi lakun-ɛ. Ka mgba guma ká i ɗaa ɓáy tisaw ká riŋ-ɛ ɓa alabastre ká num mbaa ɗi. Numke ku na ba̰rɛ fṵ bǔy bǔy ká larike kara ŋgɔŋ ɓamba. Zaɗka Zezu kaw nzaa fe sṵm na, má̰y na vǎa kuna num na tɔlɔlɔ zuɔ tul-e. 8Zaɗka leɗ nduoɓal-ɛri kɔ feke na munu báyḭi lɛ, law-ri sɛ ri ha ri ɓaa mii: «Ɓay ḭi nda̰w rɔɔ, ka ɓiɛ num na mini key zuɔ ɓisuy gɔr hɔy lɛ? 9Ɓa fe ká nzoɓ hie ɓa pola zu lɛ, a zíŋ larike ŋgḭi ɓamba a pɔŋ larike ha̰ nzoɓ kṵkuri!» 10Zaɗka Zezu kɔ kér ɓay ɓari na munu báyḭi lɛ, ka ɓaa ha ri mii: «Mina ze ì yɔklɔ má̰y key na mini lɛ? Fe káʼa ɗaa ziŋ mì key na, ɓa fe kere ká ndaɗ ɓamba tasiri. 11Ì kɔ, nzoɓ kṵkuri na i ɗoko ziŋ rì ɓaŋguɔ kpaɗara, roo lɛ, ɓi na, mì ti ɗoko ziŋ rì ɓaŋguɔ ya. 12Má̰y na kuna num ká ba̰rɛ fṵ bǔy bǔy na zuɔ tul-i, rɔɔ ɓay haŋa ri vǒroke mì ɓáy. 13Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: zaɗri riw bele ká tusiri key ká i ka-káa Ɓay Kere key ká ɗi na, i loko soro fe ká má̰y key ɗaa na, ɓay haŋa nzoɓri kěrke ɓay se tul-e.»

Zudas hii pɔ́ŋ Zezu ɓo nduo ŋgɛrɛnzoɓ fe poyri

(Mrk 14.10-11; Luk 22.3-6)

14Báyḭi lɛ, nzoɓ mbḭw ká sakra leɗ nduoɓal Zezuri ká duɔ falɛ siɗi, ká riŋ-ɛ ɓa Zudas Iskariyoɗ na, se luo *ŋgɛrɛnzoɓ fe poyri 15a ɓaa ha ri mii: «Zaɗka mì pɔŋ Zezu ɓo nduo-rì lɛ, fe ḭi ze ì haŋa mì lɛ?» Lɛɛ, i fa̰a lari rɔm ɓa síŋ say í ha̰ ni. 16Úru saa síeke ku na báyḭi lɛ, Zudas tii sa̰w nzáa faa ɓay kɔ́kɔ sa̰w síe káʼa máa ɓay pɔ́ŋ Zezu ɓo nduo-ri.

Zezu sṵ fe sṵm suoriya tḭ́i saa ɓil koy ziŋ leɗ nduoɓal-ɛri

(Mrk 14.12-21; Luk 22.7-14,21-23; Za̰a 13.21-30)

17Titire nam ká i ɗáake suoriya maapa ká taŋ fe hew fe na báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal Zezuri soro ɓa lakun-ɛ í vbi ni ɓay mii: «Zaɗ ha̰a ze mù hii ɓay haŋa ɓuru se ɗi ɓúru vǎa leke fe sṵm suoriya tḭ́i saa ɓil koy na ká ɗi lɛ?» 18Lɛɛ, ka yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Ì se ŋgɛrɛpuo ká Zuruzalɛm ká luo nzoɓ mbḭw munu í ɓaa ha̰ ni mii: “Mbay ɓaa mii: ‘Ɓi na, sa̰w síe ɓi tɔ̀ŋ ɗi ya deɓ hɔy ro, lɛ, ká ɓil hul ɓo key ze mì ɗáa fe sṵm suoriya nam tḭ́i saa ɓil koy na ɓáy leɗ nduoɓal-iri ká ɗi.’”» 19Báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal Zezuri ɗaa munu káʼa mbi nzi-ɛ ha ri, ro í leke fe sṵm suoriya tḭ́i saa ɓil koy na.

20Zaɗka síe riŋ bele na, Zezu kaw nzaa fe sṵm ɓáy leɗ nduoɓal-ɛri ká duɔ falɛ siɗi na. 21Zaɗka i ɗo sṵŋa fe báyḭi lɛ, ka mbi ɓay a ɓaa mii: «Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: nzoɓ mbḭw ká sakra ɓaarì na, a mbika tul-i.» 22Lɛɛ, ɓayke ku na ɗaa ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri ɗáake síe ŋgḭi ɓamba tasiri, í tii sa̰w vbika ni ɓay mbḭw mbḭw ɓáy zaɗ ɓari riw bele mii: «Mbay, ɓa ɓi ya na maa?» 23Báyḭi lɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Nzoɓ ká mbṵ nduo fe sṵm ziŋ mì na, ɓa ɓe ze a mbika tul-i. 24Ɓi *Vu Nzoɓ na, mì huka munu ká i ɓaa ɓayke ɗo ɓil mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru se tul-i. Roo lɛ, kɔ́kɔ sɛkɛ fe taa minake ze a ɗoko ɓay tul nzoɓ ká mbi tul ɓi Vu Nzoɓ na lɛ! Nzoɓke ku na, mbóŋ ni ya ndaɗ mba mbóŋ ni.» 25Báyḭi lɛ, Zudas ɓe káʼa pɔ́ŋ ni ɓo nduo nzoɓri na vbi ni mii: «Mbay, ɓa ɓi ya na maa!» Lɛɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ɓa ɓo ya mina lɛ?»

Zezu ɓáy leɗ nduoɓal-ɛri kaw nzaa fe sṵm law mbḭw

(Mrk 14.22-26; Luk 22.14-20; 1Kɔ 11.23-25)

26Zaɗka i ɗo sṵŋa fe na báyḭi lɛ, Zezu mbi maapa a ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru nda̰w rɔɔ, a haw a ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri a ɓaa ha ri mii: «Ì ya̰a í sṵ; ɓe ni key na ɓa naysuo-i zu.» 27Falɛ ku lɛ, ka yḭ̀i a mbi koɓo a ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru, rɔɔ a ha ri a ɓaa mii: «Ì ya̰a í nzɔ ɓáy zaɗ ɓaarì riw bele. 28Ɓe ni key na ɓa sím sùo-i zu. Ɓa sím ɓi káʼa úo zuɔ siri ɓay síŋke *sáka kuni ká Ŋgɛrɛwṵru saa ziŋ nzoɓri ŋgḭi ɓamba ɓay haŋa ni ndǎke buma feya̰a nzoɓri. 29Mì ɓaa ha rì ta-taŋ: tii sa̰wke saa vuri key na, mì ti nzɔkɔ mbii lere puu key na ziŋ rì mbǎa kpṵru maa ɓáy nam ká mì nzɔkɔke taa fie ziŋ rì ɓáy nam ká Bǎa a réke mbay ká tul nzoɓri na.» 30Falɛ ká i ɗi sim nam suoriya í písike Ŋgɛrɛwṵru na báyḭi lɛ, i zɔl í vǎa kaw tul kuo ká riŋ-ɛ ɓa Oliviye.

Zezu ɓaa ɓay ká tul má̰y ɓay Piyɛr

(Mrk 14.27-31; Luk 22.31-34; Za̰a 13.36-38)

31Báyḭi lɛ, Zezu ɓaa ha̰ leɗ nduoɓal-ɛri mii: «Ɓil suŋ key na, feri káʼa tḭ́i tul-i na, a haŋa rì ɗuu riw bele í pɔŋ mì, ɓay ḭi lɛ, Ŋgɛrɛwṵru ɓaa ɗo ɓil mbeɗe ɓe mii: “Mì ika nzoɓ kɔ́rɔ baɗu, lɛ, kuɗu baɗuri na, i zékre kḭ kpɛrkɛ kpɛrkɛ ɓáy zaɗ zaɗ riw bele+ .” 32Roo lɛ, zaɗka mì tḭ́i saa luɔ huɗ na, mì vǎa giyaŋ rì ká kuɗu zaɗ ká Galele.» 33Lɛɛ, Piyɛr mbi ɓay a ɓaa ha̰ ni mii: «Ze nzoɓ ha̰wri riw bele pɔŋ mù hɔy kara, ɓi na, mì ti pɔ́ŋ mù ya mgbaŋ.» 34Báyḭi lɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Mì ɓaa ha̰ mù ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: ká ɓil suŋ ká ɗo key na, pola rɔɔ ɓay haŋa tuo ka-káa lɛ, mù má̰y ɓay ká tul-i faa ɓal ba say mii, mù kɔ mì ya.» 35Lɛɛ, Piyɛr yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ze ɓay haŋa mì hu na ziŋ mù hɔy kara, mì ti má̰y ɓay ká tul-a ya.» Lɛɛ, leɗ nduoɓal-ɛ ha̰wri riw bele na i ɓaa faa mbḭw munu nda̰w.

Zezu ɗaa nzaa ɓay kere ká Gesemane

(Mrk 14.32-42; Luk 22.39-46)

36Falɛ ku báyḭi lɛ, Zezu fa̰a leɗ nduoɓal-ɛri a tḭ́ike zaɗ mbḭw munu ká i ɗi ɓa Gesemane. Ká zaɗɛ ku na, ka ɓaa ha ri mii: «Ì káw zaɗ ni key, ká mì náa sùo-i ndḭi ɓay vǎa ɗáa nzaa ɓay kere.» 37Báyḭi lɛ, ka naa Piyɛr ɓáy vu Zebederi ká tul-ri siɗi na ha ri se ziŋ ni. A lɛ, ka tii sa̰w kɔ́kɔ síe, a law-ɛ sɛ ni rìi fe ká se ɓay mḭ-miira mini, 38ro a ɓaa ha ri mii: «Mì kɔ sɛkɛ fe ká ɓil law-i maa huɗ. Ì káw zaɗ ni key ziŋ mì ɓáy nzaa ɓal-iri kekeke.»

39Falɛ káʼa ala ri a se ɗi ndḭi munu ɓa pola na báyḭi lɛ, ka guɓa siri mbuka a koɗ Ŋgɛrɛwṵru mii: «Bǎa, zaɗka faa ɗo ɗi lɛ, fe sɛkɛ káʼa ɗáa mì key na, mu ha̰ ni ka ɗo ɗi ɗi ziŋ mì, roo lɛ, mu ɗaa fe munu ká law-a ze hii ɓo, munu ká law-i ze hii ya.» 40Falɛ ku lɛ, ka yḭ̀i a se luo leɗ nduoɓal-ɛri ká say na, lɛ, ka ziŋ ri ká tul nam. Ro, a tuma ri a ɓaa ha̰ Piyɛr mii: «Ì maa káw siya ziŋ mì sa̰w síe mbḭw ya hɔy lɛ woo? 41Ì káw ɓáy nzaa ɓal-iri kekeke í ɗaa nzaa ɓay kere, ká ɓay líe ɓo ɓil nzaa úla. Ká ɓil law nzoɓ na, law hiiya ɗáa kere ze mbaa ɗi gba̰y gba̰y, roo lɛ, hṵrusuo-ɛ maa ya.» 42Ka naa sùo-ɛ na rɔɓay faa ɓal ba siɗike, a vǎa koɗ Ŋgɛrɛwṵru mii: «Bǎa, zaɗka fe sɛkɛ káʼa ɗáa mì key na, faa náake ká ɓay haŋa mì kɔ na tiya lɛ, mu ɗaa fe ká law-a ze hii.» 43Báyḭi lɛ, ka yḭ̀i a ví ziŋ leɗ nduoɓal-ɛri na rɔɓay ká tul nam, ɓay ḭi lɛ, nam hii nun-ri dik dik ɓáy. 44Ka naa sùo-ɛ ɓa kḭ na rɔɓay, a vǎa koɗ Ŋgɛrɛwṵru ndeke ɗi faa ɓal ba sayke, a ɗaa nzaa ɓay kere faa mbḭw munu káʼa ɗaa ká polari na. 45Falɛ ku lɛ, ka yḭ̀i a ví ziŋ leɗ nduoɓal-ɛri a ɓaa ha ri mii: «Ì na-nam rɔɓay í mgba ta̰ram sùo-rì kɛlɛ? Sa̰w síe ká i pɔ́ŋke ɓi *Vu Nzoɓ ɓo nduo nzoɓ feya̰ari na vi ro. 46Ì úru siya náa séri! Ì kɔ-kɔ́m í kɔ nzoɓ káʼa mbika tul-i na ɗo key.»

Ŋgɛrɛ Ziɓri mgba Zezu

(Mrk 14.43-50; Luk 22.47-53; Za̰a 18.3-12)

47Zaɗka Zezu ɗo ɓáa ɓay kɔɓ ɓáy na báyḭi lɛ, Zudas ká ɓa nzoɓ mbḭw ká sakra leɗ nduoɓal-ɛri ká duɔ falɛ siɗi tḭi ɓáy ruɔ nzoɓri buɗ buɗ. I vi ɓáy maamiiri ɓáy puuri gbiri gbiri ɗo nduo-ri. Nzoɓkeri ku na, ɓa *ŋgɛrɛnzoɓ fe poyri ɓáy ŋgɛrɛ Ziɓri ze pie ri. 48Zudas, nzoɓ mbika tul Zezu na, ka leke ɓay ziŋ ruɔ nzoɓri a ɓaa mii, fe ká ɓeri ɗáa ɓay haŋa ri kɔ́ke ni na ze ɗo key: «Nzoɓ ká mì mgba ni girik mí a̰w nzi-ɛ lɛ, ɓa ɓe ká ì hii na zu. Ì mgba ni.» 49Ví Zudas ká munu na báyḭi lɛ, ka soro koɗ hɔy ɓa lakun-ɛ a ɓaa ha̰ ni mii: «Soko woo Mbay,» lɛ, ka mgba ni girik a a̰w nzi-ɛ. 50Báyḭi lɛ, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Nzoɓ buɔ-i, fe ká mù vi ɓay ɗáake na, mu ɗaa.» Ro, nzoɓ ha̰wri ɗaa so tul Zezu kuruk í mgba ni.

51Lɛɛ, nzoɓ mbḭw ká sakra ɓari ká i ɗo ziŋ Zezu na, naa maamii ɓe hiyaw saa ŋgole, a téke suku leɗ káw ŋgɛrɛnzoɓ fe poy luye na mbɛkɛɗ ɓo ɓisuy. 52Báyḭi lɛ, Zezu ɓaa ha̰ ni mii: «Mu yḭiŋra maamii ɓo na ka nduo ŋgole, ɓay ḭi lɛ, nzoɓri riw bele ká i ru-ruy ɓáy maamii na, i huka huɗ maamii nda̰w. 53Mù ker mii, zaɗka mì koɗ Bǎa ɓay haŋa ni ka pie ɓáy leɗ nzaapeɗri ká nulue ha ri ví sɔ mì lɛ, ká zaɗɛ ku hɔy na, ka ti píe ɓáy kuɗu ɓari ŋgḭi hɔ̰ŋɔ hɔ̰ŋɔ zaɗ duɔ fal-ɛ siɗi ha̰ mì ya kḭ lɛ woo+ ? 54A zaɗkaʼa ɗaa munu ku na wa̰a, a ɗáa mina ha̰ ɓay ká se tul fe káʼa tḭ́i ká ɗo ɓil mbeɗe ɓe na, a ɗoko munu ɓáy zaɗɛ lɛ?» 55Falɛ ku lɛ, Zezu ɓaa ha̰ ruɔ nzoɓri na mii: «Ì tḭi ɓáy maamiiri ɓáy puuri gbiri gbiri ɓay mgbaka mì rìi fe ká mì ɓa dɔmbirim nzoɓ lɛ woo! Namri riw bele na, mì kaw ɓil *hul ka̰ni Ŋgɛrɛwṵru ɓay fére rì fe, lɛ, ì mgba mì ya. 56Roo lɛ, fe niri riw bele key na tḭi mini ha̰ ɓay ká *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru ɗaa ɗo ɓil mbeɗe pola na, ɗo munu ɓáy zaɗɛ.» Ɓe nu ku báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal-ɛri riw bele pɔŋ ni, a í zuɔ ɗul haɗ bele.

Zezu ɗo pol nzoɓ kúŋ sal ɓay luyeri

(Mrk 14.53-65; Luk 22.54-55,63-71; Za̰a 18.13-14,19-24)

57Nzoɓri ká i mgba Zezu na, i séke ni luo Kayif ká ɓa *ŋgɛrɛnzoɓ fe poy luye. Ká zaɗɛ ku na, *nzoɓ fére nzoɓri bol kusolri, ɓáy ŋgɛrɛ Ziɓri mbṵ kḭ ká ɗi. 58Lɛɛ, Piyɛr na dii fal Zezu ɗi ɓáy salke a se ɗaka ɗaka kpṵru a tḭi nzaa mgbaŋ ŋgɛrɛnzoɓ fe poy luye na. Ka rìi a kaw ɓil mgbaŋ ziŋ nzoɓ kɔ́rɔ zaɗri ɓay kɔ́kɔ, wa̰a, fekeri ku na a kál mina lɛ? 59Báyḭi lɛ, ŋgɛrɛnzoɓ fe poyri ɓáy kuɗu nzoɓ kúŋ sal ɓay luye ká luo Ziɓri na, i nzaa faa ɓay kúɗ ɓay zuɔ nzaa Zezu, ɓo ɓay ɗáake ɓay huɗ ɓo tul-e, a í i ni. 60Báyḭi lɛ, nzoɓ kúɗ ɓayri vi ŋgḭi ɓamba í kuɗ ɓay zuɔ nzi-ɛ, roo lɛ, i ziŋ ɓay mbḭw mini ká mgba tul-e ya. Laa lɛ, wa̰rari siɗi tḭi 61í ɓaa mii: «Leɗban key na ɓaa mii: ɓeri maa ɓíɛ *hul ka̰ni Ŋgɛrɛwṵru key na wukluk wukluk, a nam say lɛ, ɓeri mbúo ɗo zaɗɛ.» 62Báyḭi lɛ, ŋgɛrɛnzoɓ fe poy luye na, uru siya a ɓaa ha̰ Zezu mii: «Ɓay niri ká nzoɓ niri mbi ɓo tul-a key na wa̰a, mù ti yḭ́iŋra ɓáy ɓay mbḭw ya hɔy lɛ?» 63Roo lɛ, Zezu mgba nzi-ɛ ɗo ɗi. Báyḭi lɛ, ŋgɛrɛnzoɓ fe poy luye na mbi ɓay a ɓaa ha̰ ni mii: «Ɓáy riŋ Ŋgɛrɛwṵru Nzoɓ Káw Ɓáy Kumnun na, mu haa huɗ mú yḭ́iŋrake ɓáy vbiw ká mì vbi mù key na ha̰ ɓuru laa. Wa̰a, mù ɓa *Krisi, Vu Ŋgɛrɛwṵru, nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru waa ɓay píe ni ví ya̰a nzoɓri na lɛ?» 64Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ɓe kḭ ze mù ɓaa ku. Roo lɛ, mì ɓaa ha rì ta-taŋ: úru saa vuri key na, ɓi *Vu Nzoɓ na ì kɔ́kɔ mì kaw tunduo hoɗo Ŋgɛrɛwṵru Nzoɓ Hṵrusuo. Rɔɓay, ì kɔ́kɔ mì ká mì ví saa nulue ká ɓil síi mbam.» 65Báyḭi lɛ, ŋgɛrɛnzoɓ fe poy luye na gɔ gari ɓe kḭ sùo-ɛ tǐr a ɓaa ha̰ *nzoɓ kúŋ sal ɓay luyeri na mii: «Ì kɔ í kɔ mbǎa, ka tḭiri Ŋgɛrɛwṵru! Náa vbikari nzoɓ nasi ɓay kḭri ɓay ɗáake mina ɓáy lɛ? Ŋgɛrɛwṵru káʼa tḭiri ni na, ì laa sùo-rì kḭ riw bele ro! 66Wa̰a, ì ker mina lɛ?» Lɛɛ, i yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Ɓay mgba tul-e, a ɗaa fe ká maa huɗ.» 67Falɛ ku báyḭi lɛ, i sa̰-sa̰mi zuɔ nun-ɛ, a í ɓɔɗ ni; nzoɓ ha̰nɛri nda hala nun-ɛ í vbíke nzi-ɛ mii: 68«Ɓo ká mù ɗi sùo-ɔ ɓa Krisi na, nzoɓ ve ze nda mù key lɛ? Ɓaa ha̰ ɓuru laa!»

Piyɛr ma̰y ɓay ká tul Zezu

(Mrk 14.66-72; Luk 22.56-62; Za̰a 18.15-18,25-27)

69Piyɛr kaw mgbaŋ ká kɛlɛ, lɛ, leɗ má̰y mbḭw munu ká ɓa leɗ káw soro ɓa lakun-ɛ a ɓaa ha̰ ni mii: «Ɓo kara mù se ziŋ Zezu, leɗban ká kuɗu zaɗ ká Galele na nda̰w.» 70Lɛɛ, Piyɛr ma̰y ɓayke ká nun nzoɓri riw bele a ɓaa mii: «Ɓay ɓo ká mù ɓaa key na, mì ta̰a láa kpṵy.» 71Falɛ ku lɛ, ka se nun-ɛ ɓa nzaa kɔ̀kɔ munu, lɛ, leɗ má̰y kḭ ká ɓa leɗ káw kɔ ni a ɓaa ha̰ nzoɓri ká i ɗo zaɗɛ na mii: «Leɗban key na, ka se-seɗ ziŋ Zezu ká Nazarɛɗ na mbḭw hɔy!» 72Lɛɛ, Piyɛr yḭ̀i a ma̰y ɓay ɓa kḭ na rɔɓay, a haa huɗ mii: «Leɗban key na, mì kɔ ni ba mbḭw ya mgbaŋ!» 73Falɛ ku ndḭi hɔy lɛ, nzoɓri ká i ɗo zaɗɛ ku na, i soro ɓa lakun-ɛ í ɓaa ha̰ ni mii: «Ɓa tusuɛ, mù ɓa nzoɓ mbḭw ká sakra ɓari ku, ɓay ḭi lɛ, kusol ɓay ɓo na rìi taa ɓari nda̰w.» 74Báyḭi lɛ, Piyɛr tii sa̰w háa huɗ zuɔ tul-e mii: «Mi hu mak mak! Leɗban key na, ká nun Ŋgɛrɛwṵru lɛ, mì kɔ ni ya!» Lɛɛ ká zaɗɛ ku hɔy, tuo ka-káa kɔŋrɔŋ. 75Zaɗkaʼa laa káa tuo na báyḭi lɛ, ka ker se tul ɓay ká Zezu ɓaa ha̰ ni pola mii: «Pola rɔɔ ɓay haŋa tuo ka-káa lɛ, mù má̰y ɓay ká tul-i faa ɓal ba say mii, mù kɔ mì ya na.» Báyḭi lɛ, ka tḭi ɓáy mbii mḭ́iri mgboɓo mgboɓo.