Search form

Matiye 6

Fe fére ká se tul haŋa fe ha̰ nzoɓ kṵkuri

1Zezu ɓaa na rɔɓay mii: «Ɓaarì na, ì nzɛ ɓáy sùo-rì ká ɓay kóɗ Ŋgɛrɛwṵru ká nun nzoɓri ɓay ɗáɓke sùo-rì hɔy ha ri kɔ́ke rì ya. Zaɗka ì ɗaa munu lɛ, ì ti zíŋ fe tunduo ká luo Bǎa ɓaarì ká nulue na ya.

2«Ɓe ze, zaɗka mù mbi fe ɓay mgbáke ini ziŋ nzoɓ síe lɛ, mu ha̰ vbɛm ka mgba ká ɗi ká̰y ká̰y ya. Mu ɗaa munu ká nzoɓ nzaa rúɔ ɓayri ɗaa ká ɓil *hul mbṵ́ kḭ ɓari ɓáy faa buori ɓay haŋa nzoɓri písi ri ká ɗi ku na ya. Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: bele fe tunduo ɓari kḭ ze i ziŋ ɗɔɗ ro ku. 3Roo lɛ, ɓo na, zaɗka mù mbi fe ɓo ɓáy nduo-ɔ fi hoɗo ɓay mgbáke ini ziŋ nzoɓ síe lɛ, kɔkɔ ká nduo-ɔ fi gel ka kɔ feke na. 4Ɓe nda̰w rɔɔ, fe haŋa ini ɓo na, a ɗoko zaɗ muni, lɛ, Bǎa-ka ká nulue ká kɔ fe ká nzoɓ ɗaa ká zaɗ muni na, a haŋa mù fe tunduoke na ɓáy.»

Fe fére ká se tul ɗáa nzaa ɓay kere

(Luk 11.2-4)

5«Zaɗka ì ɗaa nzaa ɓay kere na, ì ɗaa munu ká nzoɓ nzaa rúɔ ɓayri ɗaa ku ya. Ɓari na, i hii ɗoko siya nda̰w rɔɔ ɓay ɗáa nzaa ɓay kere ká ɓil *hul mbṵ́ kḭ ɓari, ɓáy faa buori nda̰w ɓay ɗáɓke sùo-ri ká nun nzoɓri riw bele ha ri kɔ ri. Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: bele fe tunduo ɓari kḭ ze i ziŋ ɗɔɗ ro ku. 6Roo lɛ, ɓo na, zaɗka mù ɗaa nzaa ɓay kere na, mu nduo hul nam ɓo, mú mgba faa hul gbukru ɗo tul-a, a mú ɗaa nzaa ɓáy kere ká pol Bǎa-ka ká ɗo zaɗ munike ziŋ mù na. Lɛɛ, Bǎa-ka ká kaw nulue káʼa kɔ fe ká nzoɓ ɗaa ká zaɗ muni na, a haŋa mù fe tunduoke na ɓáy. 7A zaɗka ì ɗaa nzaa ɓay kere na, ì ká̰y fal ɓay taa mbḭwke hɔy ɓaŋguɔ munu ká nzoɓri ká i tuu Ŋgɛrɛwṵru ya na ya. Ɓari na, i ker ká ɓil law-ri mii, ɓari ɓaa ɓay ŋgḭ-ŋgḭi munu na nda̰w rɔɔ, Ŋgɛrɛwṵru a láa ɓay ɓari na ɓáy. 8Ì mbóro fe ɗáa ɓari na ku ya, ɓay ḭi lɛ, Bǎa ɓaarì ká kaw nulue na, kɔ fe ká ì se síeke na pola ɗɔɗ nda̰w rɔɔ, ì vbi ni ku ɓáy.

9«Munu zu lɛ, faa ɗáa nzaa ɓay kere na ze ɗo key:

“Bǎa ɓuru ká mù kaw nulue,

Ndaɗ ɓay haŋa nzoɓ ha̰a ha̰a lɛ,

ka tuu mù ɓo huo-ɔ kḭ hɔy mù ɓa Ŋgɛrɛwṵru.

10Ndaɗ ɓay haŋa mu ví re mbay ká tusiri key.

Ndaɗ ɓay haŋa nzoɓ ha̰a ha̰a ká tusiri key na,

ka ɗaa fe ká law-a hii, munu ká i ɗaa ká nulue na.

11Mu ha̰ ɓuru ŋgaw, ɓo ɓuru re maa ɓuru ká vuri key.

12Mu nda buma ka ziŋ ɓuru ká tul fe ɗáa ka̰aya ɓuru,

faa mbḭw munu ká ɓuru kara ɓuru nda buma ziŋ nzoɓri

ká ɗaa ka̰aya ziŋ ɓuru nda̰w na.

13Mu ha̰ ɓuru se ɓil nzaa úla ya,

roo lɛ, mu ya̰a ɓuru ya̰a mǎa ká ɓil nduo ŋgɛrɛtemndaya.

[Tusuɛke lɛ, réke mbay nda̰w, hṵrusuo nda̰w,

rɔɔ riŋ ɗika nda̰w na ɓa taa ɓo ɓaŋguɔ kpaɗara.

Amɛm. Ndaɗ ɓay haŋa ni ka ɗo munu na kḭ.]”

14«Ì kɔ, zaɗka ì nda buma ziŋ nzoɓri ká i ɗaa ka̰aya ziŋ rì na lɛ, Bǎa ɓaarì ká kaw nulue na, a ndáka buma ziŋ rì nda̰w. 15Roo lɛ, zaɗka ì nda buma ziŋ nzoɓri ká i ɗaa ka̰aya ziŋ rì na ya lɛ, Bǎa ɓaarì kara ti ndáka buma ká tul fe ka̰aya ɓaarì na ziŋ rì ya nda̰w pi.»

Fe fére ká se tul sáŋ sùo

16«Zaɗka ì saŋ sùo-rì í sṵ fe ya ká pol Ŋgɛrɛwṵru na, ì ɗaa sùo-rì ɓa síe munu ká nzoɓ nzaa rúɔ ɓayri ya. Ɓari na, i siŋ tul nun-ri mbiɗ mbiɗ ɓay haŋa nzoɓri riw bele i kɔ mii, i saŋ sùo-ri í sṵ fe ya. Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: bele fe tunduo ɓari kḭ ze i ziŋ ɗɔɗ ro ku. 17Roo lɛ, ɓo na, zaɗka mù saŋ sùo-ɔ mú sṵ fe ya na, mu wáa nun-a, mú ɗaa num ka nda tul-a, 18ɓay haŋa nzoɓ mbḭw mini kara ka kɔ mii, mù saŋ sùo-ɔ saŋ na ya, ɓa Bǎa-ka ká ɗo zaɗ muni ziŋ mù na huo-ɛ hɔy ze kɔ. Lɛɛ, ɓe káʼa kaw nulue ká kɔ fe ká nzoɓ ɗaa ká zaɗ muni na, a haŋa mù fe tunduoke na ɓáy.»

Fe fére ká se tul feziŋa

(Luk 12.33-34)

19«Ì mbṵ feziŋari ká tusiri key kiɓli kiɓli ya. Tusiri key na ɓa zaɗ ká ndereri nde fe ká ɗi nda̰w, fe kɔ vay ká ɗi a ɓiɛ nda̰w, nzoɓ riiɓari kara vuo hul a í rii fe ká ɗi nda̰w pi. 20Roo lɛ, ì mbṵ feziŋari ha̰ Ŋgɛrɛwṵru kɔ́rɔ ká nulue. Ɓa zaɗ ká ndereri nde fe ká ɗi ya, fe kɔ vay ká ɗi a ɓiɛ ya nda̰w, riiɓari kara vuo hul a í rii fe ká ɗi ya nda̰w pi. 21Tusuɛke lɛ, zaɗ ká feziŋa ɓo ɗo ɗi na, ɓa zaɗ ká law-a hɔy kara te ɗi nzokɗo ɓaŋguɔ nda̰w.»

Nun nzoɓ ɗo munu ɓa huu ndele ɓe

(Luk 11.34-36)

22«Nun nzoɓ na ɗo munu ɓa huu ndele ká sùo nzoɓ. Zaɗka nun-ari ɗo ɓáy kere lɛ, sùo-ɔri riw bele a táŋ kaɗ kaɗ. 23Roo lɛ, zaɗka nun-ari ɓa sɛm lɛ, sùo-ɔri riw bele na a ɗoko ɓil suŋ tilo. Ɓe mini ze, zaɗka zaɗ taŋa ɓo vi ɓa suŋ tilo nduŋ lɛ, suŋ tiloke ku na a ɗoko mina ro lɛ?»

Ŋgɛrɛwṵru, mase feziŋa

(Luk 16.13)

24«Nzoɓ mbḭw maa ɓay ɗáa peɗ ha̰ bǎa gaŋ ɓeri siɗi ya, ɓay ḭi lɛ, a ḭ́m nzoɓ mbḭwke, a hii nzoɓ siɗike, mase a zúɔ ziŋ nzoɓ ni, a tuŋ ɓay nzoɓ nu. Ì maa ɓay séke fal Ŋgɛrɛwṵru nda̰w, rɔɔ fal feziŋari ká tusiri key nda̰w buruk siɗi bele ya.»

Ɗáa law ɓo tul Ŋgɛrɛwṵru nzokɗo

(Luk 12.22-31)

25«Sa̰wke mini ze, mì ɓaa ha rì: ì ha̰ law-rì ka nzáa-rì ɓay tul fe sṵm, mase mbii nzɔkɔ ká ì se síeke ɓay káwke ɓáy kumnun na ya, mase ɓay tul gari ká ì ndúo na kara ya nda̰w. Wa̰a, káw ɓáy kumnun ɓaarì na kal tul fe sṵmri, a sùo-rì kara kal tul gari ká ì nduo nda̰w na ya lɛ woo? 26Ì mbi nun-rì í kɔ nduyri ká i ha̰ari tumbam siya ku. Ɓari na, i ru fe ya nda̰w, í vbie fe pay í ɗaa zuɔ ɓil pul ya nda̰w, roo lɛ, Bǎa ɓaarì ká kaw nulue na hɔl ri. A wa̰a ɓaarì na, ì kal tul-ri kal ya lɛ woo? 27Ká sakra ɓaarì key na wa̰a, nzoɓ ve ze ɓáy faa law-ɛ ká nzaa ni na, a máa ɓay ɗáa nam kḭ nde tul nam káw ɓáy kumnun ɓe na lɛ woo?

28«A munu ku waa, ɓay ḭi nda̰w rɔɔ, ì ha̰ law-rì nzáa rì ɓay tul gari ndúo ɗo sùo-rì lɛ? Ì bɛ́klɛ fukri feri ká ɗo mbṵu ká ɓil wáari ku í kɔ. I ɗaa peɗ ya, í kaŋ gari ya nda̰w. 29Roo lɛ, mì ɓaa ha rì ta-taŋ: Mbay Salomo̰n kḭ ká ɓa nzoɓ riŋ ɗika káʼa kaw ɓil feziŋa baɗak na hɔy kara, ka nduo gari ndṵy mba fukri fe niri na key ya. 30Feri ká fuu ɗo mbṵu ká ɓil wáari ká ɗo vuri key, ká ruo lɛ, i fá̰a ri zuɔ huu hɔy lɛ, Ŋgɛrɛwṵru kɔ-kɔ́m ɓa tul-ri a ha ri fuu mbṵu ɓa gama ku ya rɔɔ, maa ɓay ɓaarì ze, ka ti haŋa rì gari ká ì se síeke na ya lɛ woo? Áa, ɓaarì ká mbika law ɓaarì ndḭi na! 31Munu zu lɛ, ì ha̰ law-rì ka nzáa rì í ɓaa mii: “Fe ḭi ze ɓuru sṵŋa,” mase “Fe ḭi ze ɓuru nzɔkɔ,” mase “Gari ḭi ze ɓuru ndúo lɛ” na munu ya. 32Nzoɓri ká i tuu Ŋgɛrɛwṵru ya ze i nzaa feri ká mini key ɓaŋguɔ. Roo lɛ, Bǎa ɓaarì ká kaw nulue na kɔ feri ká ì se síeke na kɔ. 33Ì nzaa faa ha̰ Ŋgɛrɛwṵru ze ka re mbay ká tul-rì, a í ɗaa fe ká ɗo ɓáy zaɗɛ pola ɗɛkrɛ ro lɛ, a haŋa rì fe niri ká ì se síeke na riw bele nde ɗi ɓáy. 34Munu zu lɛ, ì ha̰ law-rì ka nzáa rì ɓay tul nam taa ruo ya, ɓay ḭi lɛ, nam taa ruo na, ɗo ɓáy fe kér ɓay ɓe kḭ. Ɓil namri mbḭw mbḭw riw bele na ɗo ɓáy fe kér ɓay ɓari.»