Search form

Matiye 7

Ì ɗaa ɓay ka ɓo tul nzoɓ ya

(Luk 6.37-38,41-42)

1Zezu ɓaa na rɔɓay mii: «Ì ɗaa ɓay ka ɓo tul nzoɓ ya, ɓay haŋa ɓo Ŋgɛrɛwṵru kara ka ɗaa ɓay ɓo tul-rì ya, 2ɓay ḭi lɛ, Ŋgɛrɛwṵru a ɗáa ɓay ɓo tul-rì faa mbḭw munu ká ì ɗaa ziŋ kṵ-i ɓaarì na ku. Faa mbḭw munu ká ì lie fe ha̰ nzoɓri na, ɓe nda̰w ze Ŋgɛrɛwṵru a líeke fe ha rì.

3«Wa̰a, ɓay ḭi nda̰w rɔɔ mù geɗe kɔ́m ɓa bum suy ká ɓo nun yṵ-ɔ, a mú kɔ kparaŋ ká ɓo nun-a ku ya wṵ̌m hɔy lɛ? 4A ku wa̰a, mù ɗáa mina mú ɓaa ha̰ yṵ-ɔ mii: “Ha̰ mi mbi bum suy ká ɓo nun-a ku ha̰ mù,” a laa ká kparaŋ ɓo nun-a ku lɛ? 5Ɓo nzoɓ nzaa rúɔ ɓay! Kparaŋ ká ɓo nun-a na, mu mbi pola a mú kɔ zaɗ ka ta-taŋ nda̰w rɔɔ, mú kɔ faa mbika bum suy ká ɓo nun yṵ-ɔ na ku ɓáy.

6«Fe ká ɗo ɓoɗ ɓa taa Ŋgɛrɛwṵru na, ì mbi í ha̰ nzoɓ law mgbɔ́rɔri ká i ɗo munu ɓa váyri na ya, ká i mgbaka í fɛrɛ í ɗaa so tul-rì í loro rì yak yak. Rɔɓay, ì vbuku fe kere Ŋgɛrɛwṵru ká ì kɔ ɓa fe ká ndaɗ ɓamba tasiri na ka zúɔ pol nzoɓri ká i ɗo munu ɓa mbel puɔri na ya, ká i mgbaka í tɔɗ duŋa duŋa.»

Vbi Ŋgɛrɛwṵru fe ká ì se síeke

(Luk 11.9-13)

7«Ì vbi Ŋgɛrɛwṵru fe, lɛ, a haŋa rì. Ì nzaa fe, lɛ, kaʼa mbika ɓo pol-rì ha rì ɓáy. Ì nda faa hul, lɛ, kaʼa mgbúɗa ha rì, 8ɓay ḭi lɛ, nzoɓ ha̰a ha̰a ká vbi ni fe lɛ, a haŋa ni; a nzoɓ ká nzaa fe lɛ, a mbika ɓo pol-e ha̰ ni. Ze, nzoɓ ká nda faa hul lɛ, a mgbúɗa ha̰ ni. 9Wa̰a, nzoɓ ve ká sakra ɓaarì key ká vi-e vbi ni ŋgaw lɛ, kaʼa mbika tisaw ze ɓo nduo-ɛ ha̰ ni lɛ? 10Mase vi-e vbi ni sḭ̀i lɛ, a mbika kuɔtɔl ze ha̰ ni lɛ? 11Ɓaarì ká ì ɓa nzoɓ law ndayari lɛ, ì kɔ faa haŋa fe kereri ha̰ vu ɓaarì ku ya rɔɔ, maa ɓay Bǎa ɓaarì ká kaw nulue ze, ti haŋa fe kereri ha̰ nzoɓri ká i gɔŋ ni na ya lɛ woo!

12«Feri riw bele ká ì hii ɓay haŋa kṵ-i ɓaarì ɗaa ha rì na, ɓaarì hɔy kara ì ɗaa faa mbḭw munu ha̰ nzoɓri. Ɓe ze ɓa má̰ra sa̰w ɓay *mbeɗe bol kusol *Moyze ɓáy mbeɗe taa *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru ká i ɗaa.»

Ì mbi faa kumnun taa tusuɛke

(Luk 13.24)

13«Zaɗka ì hii kumnun taa tusuɛke na, ì nduo ɓáy faa hul ká aa ya hiyaw, ɓay ḭi lɛ, faa hul ká se ɓa zaɗ ɓíɛ na aa baŋtaŋ. Faa séke ɓa ɓaɗi hɔy kara sɛ ya nda̰w, a ha̰ nzoɓri ŋgḭi ɓamba i se ɗi buɗ buɗ. 14Roo lɛ, faa hul ká se ɓa zaɗ kumnun taa tusuɛke na aa ya, a séke ɓa ɓaɗi kara ŋgɔŋ ɓamba tasiri nda̰w, a nzoɓri ká i ziŋ faake na, i ŋgḭi ya nzɛkrɛ hɔy.»

Kɔ́kɔ puu ɓáy lereke

(Luk 6.43-44)

15Ì nzɛ ɓáy sùo-rì ɓay tul nzoɓri ká i ɗi sùo-ri ɓa *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na. Zaɗka i vi luo-rì lɛ, i ɗaa sùo-ri munu ɓa baɗuri, roo lɛ, ɓil law-ri ká nziiya na i ɓa váy koyri ká mgbɔr ɓamba. 16I kɔ́kɔ ri ɓáy peɗ ɗáa ɓari. Wa̰a, nzoɓ a hóro tavɔkɔ saa kurikuŋ lɛ woo? Mase, nzoɓ a hóro nzum saa ŋgatukru nda̰w lɛ woo? 17Puu ha̰a ha̰a ká ɗo ɓáy kere na, a líe lereke ɓáy kere. A roo lɛ, puu ká ndaya na, a líe lereke ndaya. 18Puu kere na ti máa líe lereke ndaya ya, a puu ká ndaya na kara ti máa líe lereke ɓáy kere ya nda̰w. 19Puu ha̰a ha̰a ká lie lereke ndaya na, i téke ni nzɛɗ ɓay vbuka ni ɓo huu. 20Munu zu lɛ, ɓáy peɗ ɗáa ɓari nzoɓkeri ku na nda̰w rɔɔ, ì kɔ́kɔke ri ɓáy.

Ndaɗ ɓay ɗáa law hiiya Ŋgɛrɛwṵru

(Luk 13.25-27)

21«Nzoɓri ká i ɗi mì “Mbay, Mbay” na, i ti ɗoko sakra nzoɓri ká Ŋgɛrɛwṵru re mbay ká tul-ri na riw bele ya. Roo lɛ, ɓa nzoɓri ká i ɗaa law hiiya Bǎa ká kaw nulue na huo-ri hɔy ze i ɗoko ɗi. 22Síeke ku na, nzoɓri ŋgḭi ɓamba i ɓáa ha̰ mì mii: “Mbay Mbay, wa̰a ɓuru ya̰a ɓay saa nzaa-a ɓúru ɓaa ha̰ nzoɓri ɓáy riŋ-a ya lɛ” mase, “Ɓuru ɗi riŋ-a ɓúru níike temndayari ká tul nzoɓri ya lɛ” mase, “Ɓuru ɗaa fe saŋri ɓoɗ ɓoɗ ŋgḭi ɓamba ɓáy riŋ-a ya lɛ?” 23Báyḭi lɛ, mì ɓáa ta-taŋ ha ri mii: “Mì tuu rì ba mbḭw ya mgbaŋ! Ì zɔ́l ká nzaa-i ɓa lew, ɓaarì nzoɓ fe ɗáa ka̰ayari!”»

Ɗáa hul ɗo tul tisaw

(Luk 6.47-49)

24«Ɓe mini ze, nzoɓ ha̰a ha̰a ká laa ɓayri ká mì ɓaa key, a ya̰a a ɗáake peɗ lɛ, ka ɗo munu ɓa nzoɓ nun nzɛm ká ɗaa tigba̰a hul ɓe ɓáy tisaw. 25Ze mbam tɔ ha̰ mbii ya̰a zaɗ remleŋ remleŋ ká sa̰w hulke, mase zuu kuu ɓáy ŋgɔ́ŋke bivbiɗ bivbiɗ ká tul hulke na ku hɔy kara, hulke haw ya, ɓay ḭi lɛ, tigba̰a hulke na i ɗaa ɓáy tisaw. 26Roo lɛ, nzoɓ ha̰a ha̰a ká laa ɓayri ká mì ɓaa key, a ɗáake peɗ ya lɛ, ka ɗo faa mbḭw munu ɓa mbúo nzoɓ ká ɗaa hul ɓe ɗo tul dikuɗi. 27Zaɗka mbam tɔ na, mbii ya̰a zaɗ remleŋ remleŋ ká sa̰w hulke. Zuu kuu ɓáy ŋgɔ́ŋke bivbiɗ bivbiɗ ká tul hulke na ha̰ ni haw wuruk zuɔ siri ha̰ hulke ku na ɓiɛ ɓa hḭɛ ɓamba tasiri.»

28Zaɗka Zezu fere nzoɓri fe key na ɔ báyḭi lɛ, tuku ruɔ nzoɓri ha ri kaw silili ɓay tul gosi fe fére ɓe, 29ɓay ḭi lɛ, ka fere ri fe ɓáy hṵrusuo ká uru saa luo Ŋgɛrɛwṵru ɓo, ka fere ri fe munu ká nzoɓ fére nzoɓri *bol kusol ɓari fere ri na ku ya.