Search form

Rɔmri 11

Ŋgɛrɛwṵru pɔŋ fal leɗ Izarayɛlri ya

1Munu zu lɛ, mì vbi ɓay mii: A munu ku wa̰a, lɛ, Ŋgɛrɛwṵru pɔŋ leɗ Izarayɛlri ká i ɓa nzoɓ ɓeri na pɔŋ kḭ wṵ̌m ro zu lɛ woo? Ṵ́-uu, munu ya, ɓay ḭi lɛ, ɓi kḭ sùo-i kara mì ɓa leɗ *Izarayɛl, a mí ɓa vu bulu *Abaraham ká sa̰w ka̰ni Bezamɛ. 2Ŋgɛrɛwṵru na, nzoɓ ɓeri káʼa nan ri pola ɗo ɓoɗ ɓa taa ɓe na ka pɔŋ ri ya. Ì kér se tul ɓay ká mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru ɓaa se tul nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru *Eli na í kɔ. Ɓe na, ka rɛ sùo-ɛ ká pol Ŋgɛrɛwṵru ɓay tul leɗ Izarayɛlri mii: 3«Ŋgɛrɛmbay, leɗ Izarayɛlri na, i i nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa-ari a í ɓiɛ *tutakra fe poy ɓori. Ɓa ɓi huo-i hɔy ro ze mì tɔ̀ŋ, ze i nzaa faa ɓay ika mì+4A wa̰a, ɓay ḭi ze Ŋgɛrɛwṵru yḭiŋra ɗo ɗi ha̰ ni lɛ? Ka yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Ɓa ɓo huo-ɔ ya, roo lɛ, mì kɔrɔ nzoɓri ɓa isɔɗ duɔ zaɗ tɔnɔ say (7.000) ká i huku pol wṵru *Baal ya na ɓa taa ɓi+5Ze timbɛɗɛ key hɔy kara, ɗo faa mbḭw munu nda̰w. Ŋgɛrɛwṵru nan nzoɓri ká sakra leɗ Izarayɛlri maa zaɗɛ nzɛkrɛ hɔy ɓay ya̰aŋa ri ɓáy faa law kere ɓe. 6Ɓe na, ka nan ri ɓáy faa law kere ɓe ɓo, ɓáy faa peɗ ɗáa ɓari ya, ɓay ḭi lɛ, zaɗkaʼa nan ri ɓay tul peɗ ɗáa ɓari lɛ, ka ɗaa ɓay tul law kereke na ku mbǎa.

7A ku wa̰a, fe ḭi kḭ ze kal lɛ? Fe ká leɗ Izarayɛlri nzaa na, i ziŋ ya. Ɓa ɓari huo-ri ká tul-ri nzɛkrɛ ká Ŋgɛrɛwṵru nan ri na ku kḭ hɔy ze i ziŋ. A nzoɓ ha̰wri na laa lɛ, law-ri ŋgɔŋ ha ri ta̰a láa sa̰w ɓayke na kpṵy+ , 8munu ká i ɗaa ɓayke ɗo ɓil mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru mii:

«Ŋgɛrɛwṵru ɗaa ha̰ kér ɓay ɓari ɗo tiɗi,

nun-ri fṵmra ká ɗi gbiɓli nda̰w,

a suku-ri hɔy kara mbii diɓ ká ɗi kpṵru tḭi timbɛɗɛ key+

9Mbay *Daviɗ kara ɓaa nda̰w mii:

«Ndaɗ ɓay haŋa fe ndaɗi ɓari ká hɔɗɔk hɔɗɔk na

ka fɛ́rɛ a vi ɓa ndaw taka ri,

a ɓa gbana mgbaka ri nda̰w,

rɔɔ a ɓa ŋguɗ puu téke ɓal-ri nda̰w

ha ri zǐŋke ɓíɛ ká maa tul-ri.

10Ndaɗ ɓay haŋa nun-ri ka fṵmra gbiɓli

ha ri kɔ zaɗ mbǎa;

a mú ɗaa ha̰ soɓake ka hii ri

ha̰ mbol-ri ka te zúruru ɓaŋguɔ+

Leɗ Izarayɛlri lie wṵ̌m ya

11Ze mì vbi ɓay na rɔɓay mii: lɛ, leɗ Izarayɛlri ká i hii ɗáa law-ri ɓo tul Zezu ya, ká í te ɓal-ri í lie na wa̰a, i li-lie kḭ wṵ̌m kḭ ro zu lɛ woo? Ṵ́-uu, munu ya! Roo lɛ, ɓay tul fe ɗáa ka̰aya ɓari na ku ze, nzoɓ ha̰yri ká i ɓa Ziɓ ya na i zǐŋke pam. Feke ɗo munu ɓay haŋa leɗ Izarayɛlri kɔ lɛ, i ɗáake sere ziŋ ri. 12Zaɗka fe ɗáa ka̰aya ɓari vi ɓa fe sa̰mi ha̰ nzoɓ ha̰wri ká tusiri key, a leɗi ɓari vi ɓa fe sa̰mi ha̰ nzoɓri ká i ɓa Ziɓ ya ku na wa̰a, zaɗka ɓari Ziɓri kḭ ŋgiɗ bele i yḭ̀i í ziŋ pam na wa̰a, a ví ɓa bawda fe sa̰mi ha̰ nzoɓri riw bele ya mina lɛ woo!

13Timbɛɗɛ key na, mì ɓáa ɓay ziŋ ɓaarì ká ì ɓa Ziɓ ya na ro. Ɓi na, mì ɓa nzoɓ ndáy nzaapeɗ ɓay tul nzoɓri ká i ɓa Ziɓ ya. Munu ká ɓa peɗ ɓi na, mì zay sùo-i ká ɗi, 14a mí hii ɓay ɗáa ha̰ nzoɓri ká i ɓa sa̰w ɓiri na i kɔ lɛ, i ɗáake sere ziŋ ri ɓo ha̰ nzoɓ ha̰nɛri zíŋke pam. 15Ì kér í kɔ: zaɗka Ŋgɛrɛwṵru pɔŋ fal Ziɓri a ɗaa ha̰ nzoɓri ká i ɓa Ziɓ ya na, i ziŋ faa í zuɔ ziŋ ni na wa̰a, ɓoɗ ɓáy rɔɔ, zaɗka Ŋgɛrɛwṵru a ya̰aŋa ri na, a ɓá bawda fe kere ká ɓa káw ɓáy kumnun nzoɓri ká i hu na ya lɛ woo? 16Zaɗka nzoɓ mbi tul fe sṵm a ha̰ Ŋgɛrɛwṵru lɛ, kiɛ mii, ɓieri riw bele ku na ɓa taa ɓe. A ze zaɗka puu ɗo rɔɔ sa̰wke ɓa taa Ŋgɛrɛwṵru lɛ, nzaa tɔykeri hɔy kara ɓa taa ɓe nda̰w.

17*Leɗ Izarayɛlri na i ɗo munu ɓa puu oliviye taa puɔ ká i kuɗ nzaa tɔyke ha̰nɛri ɓa fal. A ɓaarì ká ì ɓa Ziɓ ya na, ì ɗo munu ɓa nzaa tɔy puu oliviye taa ɓisuy ká i ɗaa rì rḭi puu oliviye taa puɔ ha rì nzɔ mbiike a í so ɗo ɗi. 18A munu ká ì nzɔ mbii puu oliviye taa puɔ na, ì ti siika sùo-rì ká tul nzaa tɔykeri ká i kuɗ ɓa fal na ku ya. Ɓaarì na, ì ɓa nzaa tɔy puu hɔy ɓo, ì ɓa sa̰wke ya.

19Kɔ ya lɛ ì ɓáa ha̰ mì mii: «I kuɗ nzaa tɔy puuri ku na ɓay haŋa ɓuru rḭi ɗo bol-ri zu.» 20Ɓa tusuɛ kḭ. Ŋgɛrɛwṵru kuɗ Ziɓri na ɓa fal ɓay tul mbika law ɓari ká tiya. A ɓaarì laa lɛ, ì so ɗo puu oliviyeke a í ɗo ɗi, ɓay ḭi lɛ, ì ɗaa law-rì ɓo Zezu *Krisi. Munu zu lɛ, ì nzɛ ɓáy sùo-rì í sìi sùo-rì ya, 21ɓay ḭi lɛ, zaɗkaʼa kuɗ nzaa tɔy puu oliviye taa puɔ ká ɓa leɗ Izarayɛlri ku na wa̰a, maa ɓay ɓaarì ká ì ɓa nzaa tɔy puu oliviye taa ɓisuy ká í so ɗo ɗi na, ka ti kúɗ rì ya lɛ?

22Ì kɔ faa ká Ŋgɛrɛwṵru ɓáke nzoɓ law kere nda̰w, a yḭŋ ká tul nzoɓ nda̰w na. Ka ɗaa yḭŋ ziŋ Ziɓri ká i hii ɗáa law-ri ɓo tul Zezu ya í lie, a ɓaarì laa lɛ, ka ɗaa kere ziŋ rì. Roo lɛ, ndaɗ ɓay káw ɓil law kere ɓe na nda̰w rɔ! Munu ya lɛ, a kúɗ rì munu ká nzaa tɔy puu na nda̰w. 23A ɓari leɗ Izarayɛlri na, zaɗka i pɔŋ law ŋgɔŋɔ ɓari í yḭ̀i í vi lɛ, Ŋgɛrɛwṵru a ɗáa ri rḭi zaɗɛ ká pola na, ɓay ḭi lɛ, ka ɗo ɓáy hṵrusuo ká ɓay ɗáa ri rḭi zaɗɛ ɓa kḭ. 24Tusuɛke lɛ, ɓaarì ká ì ɓa leɗ Izarayɛlri ya na, ì ɓa nzaa tɔy puu oliviye taa ɓisuy ká i ɗaa rḭi puu oliviye taa puɔ na. Ɓa fe ká ɗáake ŋgɔŋ ɓamba tasiri ká nzoɓ maa ɗáa ya. Munu ká Ŋgɛrɛwṵru ɗaa peɗ ká ŋgɔŋ ɓamba ká nzoɓ maa ɗáa ya na wa̰a, maa ɓay ɓari leɗ Izarayɛlri ká i ɓa nzaa tɔy puu oliviye taa puɔ na, ka ti ɗáa ri rḭi zaɗɛ ɓa kḭ ya lɛ!

Leɗ Izarayɛlri riw bele i zíŋ pam

25Yṵ-iri, mì hii ɓay tína sa̰w fe ká ɗo zaɗ muni pola na, ɓay haŋa ɓo ì kɔ lɛ, ì ɗíke sùo-rì ɓa nzoɓ nun nzɛmri ya. Feke na ze ɗo key: Leɗ *Izarayɛl ha̰nɛri na i vi ɓa nzoɓ law ŋgɔŋɔri. Law ŋgɔŋɔ ɓari na a ɗoko munu kpṵru maa ɓáy nam ká nzoɓri riw bele ká i ɓa Ziɓ ya, ká Ŋgɛrɛwṵru nan ri ɓa taa ɓe na, i ví zǐŋke pam. 26Ɓe ze, leɗ Izarayɛlri riw bele i zíŋke pam munu ká Ŋgɛrɛwṵru ɓaa ɗo ɓil mbeɗe ɓe mii:

«Nzoɓ Ya̰aŋa Nzoɓri na a úru saa Sio̰n,

a naa fe ka̰aya vu bulu Zakoɓri.

27Zaɗka mì náa feya̰a ɓari na,

a ɓá tusuɛ kuni ká mì saa ziŋ ri+

28Zaɗka náa kérri se tul káa Ɓay Kere ká Ziɓri tuŋ ŋgereŋ na lɛ, i ɓa nzoɓ tul ŋga̰ni Ŋgɛrɛwṵru ɓay haŋa ɓo, ɓaarì ká ì ɓa Ziɓ ya na ì ziŋ kereke ká ɗi. Roo lɛ, zaɗka náa kérri se tul faa ká Ŋgɛrɛwṵru nǎnke ri na laa lɛ, i ɓa nzoɓ nun-ɛ ɓay tul bulu ɓari, 29ɓay ḭi lɛ, Ŋgɛrɛwṵru na ha̰ fe lɛ, ka yḭ̀i a vbiɗa ya, a nzoɓri káʼa ɗi ri na kara, ka suo kér ɓayke ya nda̰w. 30Ɓaarì na, pola na ì mba nzaa Ŋgɛrɛwṵru, roo lɛ, timbɛɗɛ key na Ŋgɛrɛwṵru kɔ nun síe ɓaarì, a ɗaa law kere ziŋ rì ɓay tul Ziɓri ká i mba nzi-ɛ. 31Zaɗka mbaka nzaa ɓari ɗo ɓa faa ká Ŋgɛrɛwṵru kɔ́ke nun síe ɓaarì na lɛ, a kɔ́kɔ nun síe ɓari faa mbḭw munu ká ɓaarì na nda̰w, 32ɓay ḭi lɛ, ɓe na ka mgba nzoɓri riw bele ɗo ɓil mbaka nzaa ɓay kíɛke law kere ɓe ha̰ nzoɓri riw bele.

33Kuu-wuy! Ŋgɛrɛwṵru na ɓa bawda nzoɓ!

Nun nzɛm ɓe ɓáy fe kɔ́kɔ ɓe na, gbṵke tiya!

Feri káʼa mbi nzi-ɛ ká ɗi na,

nzoɓ káʼa máa ɓay kɔ́kɔ sa̰wke kɔ na, mbḭw tiya!

Feri káʼa leke ká ɓil law-ɛ ɓay ɗáa na kara,

nzoɓ káʼa máa kɔ́kɔ sa̰wke kɔ na, mbḭw tiya nda̰w!

34I ɗaa ɗo ɓil mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru mii:

«Nzoɓ ve ze kɔ kér ɓay Ŋgɛrɛmbay na lɛ?

Nzoɓ ve nda̰w rɔɔ, maa ɓay haŋa ni nzaa ɓoko lɛ+

35«Wa̰a, nzoɓ ve nda̰w rɔɔ, ha̰ ni fe rɔɔ

ɓay haŋa ni yḭ̀i a puo ni mbɔlke lɛ+

36Tusuɛke lɛ, feri riw bele uru saa luo-ɛ;

feri riw bele ɗo ɓáy faa hṵrusuo-ɛ nda̰w,

a feri riw bele ɗo ɓay tul-e nda̰w pi!

Riŋ ɗika ɓa taa ɓe ɓaŋguɔ kpaɗara.

Amɛm! Ndaɗ ɓay haŋa ni ka ɗo munu na kḭ!